Da velja znova poskusiti oziroma da si vsak zasluži drugo priložnost, nedvomno velja za Dejana Mlakarja in klub Slovan. Klub je dal branilcu še eno priložnost, kakor jo je tudi Mlakar po dveh letih dal klubu, in obema se je to lepo obrestovalo. 192 centimetrov visoki branilec z "mehko" roko in iznajdljivim prodorom je najboljši strelec in podajalec moštva, s povprečnim statističnim indeksom 17,6 pa je bil prepričljivo najkoristnejši igralec rednega dela.

V prvem delu Slovanu, ki je znova sestavil mlado moštvo, ni šlo po načrtih in je bil dolgo prikovan na dno prvenstvene lestvice. Nato so se vrsti Gašperja Okorna pridružili izkušeni Željko Zagorac, ki se je nato hitro preselil v tujino, Vjeko Petrović in Stipe Modrić. Ekipa se je zdaj dokončno uigrala in nanizala šest zaporednih zmag, za katere je med najbolj zasluženimi prav Mlakar: "V prvem delu smo imeli tudi nekaj smole. Izgubili smo, recimo, tri ali štiri tekme z minimalno razliko. Pozna se tudi, da sta se nam nato pridružila Vjeko Petrović in Stipe Modrić. To nam je vlilo dodatne samozavesti. Prav tako je lažje igrati naprej, ko enkrat začneš zmagovati. Z zmagami še dodatno pridobiš samozavest, kar pomeni veliko v tako izenačeni ligi."

Na Jančah znova našel ljubezen do košarke
"Mleks", ki je navdušil predvsem na tekmi proti Elektri z 38 točkami in indeksom 44, se je k Slovanu vrnil po dveh sezonah. Tedaj se po slabši sezoni v ekipi Mira Alilovića ni našlo mesta zanj in poleti 2010 je klub zapustil: "Zdi se mi, da nisem imel v tisti sezoni dovolj zaupanja trenerja. S tem, ko mi trener ni zaupal, sem tudi izgubil samozavest. Nekako sem se kar izgubil. Pozabil sem, da igram košarko, ker v tem uživam in jo imam rad. Na igrišču sem bil kot robot. Takrat se je vse spremenilo, moj odnos, mišljenje na igrišču …"

Nadaljnja pot s Kodeljeva ni bila lahka. Naredil je kar nekaj korakov nazaj in iz prve lige, ko je še pred kratkim celo igral v jadranskem tekmovanju, je odšel v tretji rang slovenske košarke k Jančam, kjer je igral pod vodstvom nekdanjega reprezentanta Bojana Brodnika: "Preskok ni bil lahek. Cilj je bil, da se vrnemo v drugo ligo, saj so pred tem ravno izpadli. Sem imel na začetku kar nekaj težav. Bojan mi je šel zelo na roko. V določenih situacijah me je znal pomiriti, saj sem, recimo, ko sem prišel na trening, hotel, da dajo vsi vse od sebe, vseh sto odstotkov, in pustijo srce na igrišče, a tega v amaterski ligi ne moreš zahtevati. Fantje hodijo na trening bolj zaradi užitka in rekreacije, jaz pa sem, recimo, zelo tekmovalen tip. Z Brodnikom se mi je uspelo umiriti. Sam sem videl, da manj ko se bom obremenjeval s tem, lažje mi bo."

Nagrada MVP spodbuda za naprej
Pri Jančah je postal glavni nosilec igre in uspelo mu je klub popeljati v drugo ligo. Z dobrimi igrami se je Mlakarju, ki je letos dopolnil 25 let, vrnilo tudi veselje do kraljice iger: "Na Jančah sem se ponovno našel. Vse fante sem praktično že poznal. Nekaj od njih z Gimnazije Bežigrad, z nekaterimi smo bili skupaj na nekaj turnirjih. Tam sem postal prva violina. Imel sem proste roke. Znova sem začel uživati v košarki. Jančam sem hvaležen za to priložnost in da so verjeli vame."

Pot, ki jo je v zadnjih treh letih prehodil Mlakar, je res neverjetna. Iz tretje prek druge lige v prvo, kjer pa je že kar takoj najboljši košarkar: "Zelo sem zadovoljen s svojimi igrami, še posebej zato, ker sem pred dvema letoma igral v tretji, lani pa v drugi ligi. Nisem si mislil, da bom tako dobro igral. Vedno pa sem verjel vase in sem res presrečen, da tako igram letos. Obrestovalo se mi je trdo delo. Zagotovo je nagrada MVP velika spodbuda za naprej. To je dokaz, da sem na pravi poti in da še naprej z veseljem igram košarko, tako kot sem jo do zdaj."

Z veseljem sprejel vlogo kapetana
"Dobesedno sem otrok Slovana. Slovan bo vedno v mojem srcu. Takrat, ko smo se tako grdo razšli, mi ni bilo lahko. Nisem zamerljiv in sem vesel, da sem nazaj. Soigralci so super, s starejšimi Vjekom, Stipetom in Milošem Paravinjo sem že prej igral skupaj pri Slovanu. Zagotovo je to ena izmed lepših sezon," je povedal Mlakar, ki znova uspešno igra v rdeče-belem dresu ljubljanskega kluba, letos pa je celo tudi kapetan moštva: "Sem bil kar presenečen, da sem postal kapetan, vendar sem bil na začetku sezone najstarejši v ekipi in z najdaljšim stažem pri Slovanu. Gašper mi je ponudil vlogo kapetana ins tem pokazal, da mi zaupa. Ko smo bili mlajši, smo sanjali, da bomo nekoč kapetani, recimo pri Slovanu, in sem jasno z veseljem to sprejel."

Mlakar je začel igrati za Bežigradom, a se je pred več kot desetimi leti preselil k Slovanu. V klubu je bil, ko je bil v samem vrhu slovenske košarke in se je z mestnim tekmecem Olimpijo boril za naslov državnega prvaka. V zadnjih letih pa ima klub, ki je vedno veljal za valilnico talentov in je proizvedel kar nekaj zdajšnjih in nekdanjih nosilcev igre reprezentance, precej finančnih težav, posledično pa tudi rezultati niso več tako dobri.

Slovan lahko pride na stara pota
"Situacija ni rožnata. Denarja ni veliko. Mislim, da se klub mora še naprej držati svojih načel, da dobro dela z mladimi. Slej ko prej se bo to izplačalo. Zakaj se ne bi ponovila generacija '87-'88, ko so bili poleg mene še Jaka Klobučar, Emir Preldžić, Gašper Vidmar in Dejan Čigoja. Mislim, da je dovolj kvalitetnih fantov, a je treba z njimi delati. Korak za korakom in upam, da se klubu uspe vrniti na stara pota," o tem pravi kapetan Ljubljančanov.

Dejan, ki je od nekdaj veljal za izjemno nadarjenega košarkarja, je bil nosilec igre vseh reprezentančnih selekcij. Pri Slovanu je tudi že kot najstnik dobil priložnost za igranje v jadranski ligi. Deloval je zmnogimi znanimi slovenskimi trenerji, med katerimi pa je vseeno najbolj izpostavil Alilovića: "Ne glede na to, na kakšen način sem se razšel z Alilovićem, sem se vseeno največ naučil od njega. Sedem let je bil moj trener pri Slovanu. Veliko sem se naučil tudi od Nejca Višnikarja. Vsak trener je pustil svoj vtis. Recimo Aleš Pipan mi je prvi ponudil priložnost pri članih, pri Aleksandru Sekuliću sem prvič pri članih nekoliko več igral. Nimam slabe izkušnje s kakšnim trenerjem, da bi me povsem zapostavil, recimo. Vsak mi je nekaj dal. Tako tudi zdaj Gašper, ko mi je dejal, da moram biti bolj dejaven v napadu in več metati. Da tudi če zgrešim nekaj metov, naj kar mečem, in mi bo že on povedal, kdaj je dovolj. Mislim, da tudi v tem tiči razlog za moje dobre igre."

Želja za naprej stopnička višje
Sezone, ki je že zdaj predvsem iz individualnega vidika izjemno uspešna za 25-letnega Ljubljančana, sicer še ni konec, a jasno, da misli uhajajo tudi že naprej: "Vsekakor je želja iti korak naprej. Mogoče je to znova jadranska liga ali pa tujina. Bomo videli. Za enkrat se še ne obremenjujem s tem. Sem osredotočen na teh sedem tekem, ki nas čakajo. Poskušali bomo čim več tekem zmagati, če bom pa pri tem še dobro igral, pa je to le še plus zame. Želel bi si narediti korak naprej."

Po letošnji sezoni, ko je Mlakar nase znova opozoril slovensko košarko, pa bo svoje znanje pokazal tudi na ulici: "Tudi letos bom igral ulično košarko. To mi pomaga, da me poletjem ostanem aktiven. Poleg tega se ob tem družim s prijatelji, s katerimi se med sezono, ko ni toliko časa, ne morem. Definitivno bom igral, bomo pa videli na koliko turnirjih mi uspe. Upam, da čim več."