V skupini, kjer se tokrat merijo Slovenke, ki so v povprečju najmlajša reprezentanca teh kvalifikacij, je še četverica reprezentanc, ki so doslej vse že igrale vsaj v skupini A evropske ženske košarke. Slovakinje in Litovke pa so v zadnjem obdobju ves čas tudi zelo blizu najboljšim, za zdaj pa se izbranke selektorja Borisa Zrinskega povsem enakovredno merijo s prav vsemi nasprotnicami.

Nika Barič prebijala mejnike
Šport na vsaki višji ravni, kot si jo vajen, enostavno prinaša nove zakonitosti. Če smo se do zdaj v največji meri veselili prav vsakega uspeha slovenskih visokoraslih deklet med najboljšimi, se je postopoma vse skupaj začelo spreminjati v mlajših kategorijah. Čudežno dekle iz Trbovelj Nika Barič je s svojo generacijo prebijala mejnike, ki jih prej nismo bili vajeni. Četrto mesto v Evropi in prvi odhod na globalno tekmovanje sta postavila temelje, ki so jih prepoznali tudi odgovorni na osrednji zvezi.

Po treh porazih prišla poškodba
Ženska vrsta je dobila popolno podporo in predvsem zaupanje tistih, ki jim ga dolgo niso naklonili. Ampak čez noč se v vrhunskem športu težko preskoči preveč stopnic. Ob tem se namreč lahko hitro tudi polomiš. Uvod s tremi zmagami je bil letos več kot spodbuden, toda prišla je prva poškodba. Podobno je bilo tudi ob omenjenem četrtem mestu, ko se je poškodovala Gortnarjeva. Brez poškodb ni šlo tudi lani na svetovnem prvenstvu v Čilu. Takrat je bila tarča poškodbe prav Baričeva.

Nekatere so se obljub naveličale
V zelo ozki bazi zelo skromnega domačega prvenstva pa deklet, ki bi se lahko pridružila, enostavno ni na pretek. Ko razprostreš vseh deset prstov, z veliko težavo nanje obesiš listke z napisi želenih igralk, za nivo, ki ga morajo igrati zdaj. Kaj šele za zaključni turnir. Nekatere so se obljub, ki so v preteklosti največkrat ostale le to, naveličale. Ob tej akciji so udeležbo odpovedale, pa bi jih po spletu okoliščin zelo potrebovali. In da ne bo kdo rekel, da ovinkarimo, kar z imenom na plano – Ajda Gabrovšek, ki pa se resnici na ljubo v najbolj pomembnih časih za razvoj žal ni videla v košarki. Malo bi in malo ne, to na tem nivoju enostavno ne gre.

Elitneži imajo praviloma radi zaprte sredine
Če se nam je še z Nizozemkami zdelo, da imamo v rotaciji najmanj deseterico, smo včeraj videli, da ni tako. Tudi tako imenovanega domačega sojenja nam trojka na Ježici ni namenila. Vse to prinese kilometrina in vse tisto, o čemer sem že govoril v tem času pred šestimi dnevi. Elitneži imajo praviloma radi zaprte sredine. In to na vseh ravneh in pri vsem. Novinci jim nikjer in nikdar niso pogodu. In slovenske košarkarice so dodobra dregnile v osir, ki ga z vsemi silami branijo tisti, ki jim je preboj doslej že uspel.

Drugi del bo še bolj zahteven
Prav zato bo drugi del kvalifikacij še bolj naporen, za nameček niti razpored ni na strani Slovenije, saj je treba tako v Litvo kot na Slovaško. Vsak kilometer pa prinaša nova spoznanja in zato je to reprezentanca prihodnosti. Samo da Nika ne odide v ZDA, na oni strani Atlantika pa zlahka prižgejo tudi rdečo luč Tjaši. Potem pa smo znova tam, kjer ni muh.