V slovenski ekipi je bilo v prvem delu čutiti pravo energijo, saj so košarkarji s klopi ves čas spodbujali soigralce na parketu. Foto: Aleš Fevžer
V slovenski ekipi je bilo v prvem delu čutiti pravo energijo, saj so košarkarji s klopi ves čas spodbujali soigralce na parketu. Foto: Aleš Fevžer
Analiza po tekmi Slovenija – Litva

pride, čakajo ZDA.

Zdaj sicer v soboto Slovenijo najprej čaka dvoboj osmine finala proti tretjeuvrščeni ekipi skupine C Dominikanski republiki. Letos je spremenjen sistem tekmovanja svetovnega prvenstva, tako da se dve skupini med sabo merita do finala oziroma tretjega mesta in tako drugo mesto v skupini v morebitnem četrtfinalu prinaša obračun z zmagovalcem "sosednje" skupine. V skupini, ki je igrala na Gran Canarii, je bilo drugo mesto zelo nezaželeno, saj so s tem praktično možnosti za osvojitev medalje že izgubljene, kajti v četrtfinalu se mora reprezentanca pomeriti z ZDA.

Tako so se vsi otepali drugega mesta, pred zadnjim krogom je bilo še nekaj možnosti, da bi lahko katera koli od treh najboljših osvojila to mesto, toda Avstralci so prepustili zmago Angolcem in slovenska teorija "8-13", ki je prvo mesto prinašala tudi ob porazu za osem in tudi ugodno tretje ob porazu za več kot 13, je padla. Tako je proti Litvi, ki je s tem porazom Avstralcev lahko bila le prva ali tretja, Sloveniji najboljšo pozicijo pred izločilnimi boji prinašala le zmaga. Zdovčeva vrsta bi sicer lahko izgubila proti Angoli, a je športno igrala ves čas na zmago, kot se spodobi, in kot je dejal selektor, ima zdaj čisto vest.

Urad vlade za komuniciranje bo v Barceloni od sobote v uradni navijaški coni pripravil pester promocijski program. V Mol de la Marini, kjer so ulična košarkarska igrišča Basket Square, bodo lahko navijači z metanjem trojk, nagradnimi igrami in podobnim preizkusili svoje košarkarsko znanje, si prislužili kakšno nagrado in spoznavali Slovenijo. Program bodo popestrili člani najboljše slovenske akrobatske skupine Dunking Devils.


Po prejšnjem sistemu v četrtfinalu s Španijo

Čeprav je sistem spremenjen in je vse prirejeno z namenom velikega finala Španija – ZDA, pa je treba vedeti, da ni drugo mesto v skupini D neugodno le po tem sistemu. Namreč, po razporedu zadnjega svetovnega prvenstva, ki ga je pred štirimi leti gostila Turčija, bi se drugouvrščeni iz skupine D v morebitnem četrtfinalu po zmagi v osmini nad tretjim iz C pomeril z zmagovalcem dvoboja četrtega iz skupine B in prvega iz A. Zmagovalec A skupine letošnjega svetovnega prvenstva pa je Španija, ki se zdi ravno tako trd oreh kot ZDA. Tako bi bilo v vsakem primeru drugo mesto zelo neugodno, a letos je bil razpored ob morebitnem prvem mestu zares tako ugoden, da je bil dosegljiv tudi polfinale.

Slovenci so imeli proti Litovcem vse niti v svojih rokah. Skoraj tri četrtine, natančneje do zadnje minute tretje, so igrali odlično, nato pa povsem padli. Obramba - z izjemo nekaterih slabih posredovanj Alena Omića - je bila na nivoju, saj so Litovci v zadnji četrtini dali 12 točk, a napad je bil zelo slab. Akcije ena na ena so se vrstile druga za drugo, slovenski košarkarji so se prevečkrat zaganjali pod koš, kjer sta dvojčka Lavrinovič izvrstno vedno zgostila prostor pod obročem in zaprla pot za prodore. Goranu Dragiću je uspelo sicer nato podati soigralcem, a so bili izjemno nenatančni iz igre. Za dve so metali 1/7, za tri 0/9, Jure Balažić je zgrešil kar štiri trojke, tri zapored v kratkem času, Omić pa je bil po slabši obrambi, ko sta po njegovih napakah Lavrinoviča dosegla pet točk v nizu in izenačila, neskoncetriran tudi v napadu, saj je zgrešil dva 'zicerja'.

Dragića in Lorbek odlični skozi ves turnir
Toda, tako kot je rekel Jure Zdovc, še ni končano. Najprej Slovenijo čaka osmina finala, nato ob uspehu še četrtfinale. Vsak obračun z ZDA pa je nekaj posebnega. Selektor je po vsaki tekmi čestital igralcem. Dejansko reprezentantom nihče ne more očitati pristopa in borbenosti in ju tudi ne. Po težavah v pripravljalnem obdobju so na prvenstvu zaigrali odlično in bili pred zadnjim krogom brez poraza, tudi proti Litvi so bili po dobri igri deset minut oddaljeni od zmage, a potem je sledil ta mrk.

Tudi Goran in Zoran Dragić ter Domen Lorbek, ki so bili skozi ves turnir odlični in so najboljši slovenski strelci, v zadnji četrtini niso našli poti do koša. Kapetan je sicer dosegel edini slovenski točki. Podobno velja za Balažića, ki je bil glavno orožje pri širjenju igre (ki jo je Zdovc za značilno za slovensko reprezentanco označil že, ko je predstavil seznam kandidatov) za mete visokih košarkarjev z razdalje in za prodore omenjene trojice glavnih nosilcev. Balažić, eden najboljših slovenskih strelcev z razdalje, je brez tekme z Litvo trojke metal 10/15.

Visoki igralci proti Sloveniji najboljši strelci
Jaka Klobučar
je dostojno opravil svoje delo, ko je menjal Gorana. Jaka Blažič je dobro igral na prvi tekmi proti Avstraliji, potem pa ni bil deležen - tako kot v pripravljalnem obdobju - več tako zajetne minutaže. Edo Murić je pomagal tudi na položaju krilnega centra, Klemen Prepelič ni dobil veliko priložnosti, a tudi takrat, ko je stopil na parket, mu v napadu ni steklo, napake pa so bile tudi v obrambi. Aleksej Nikolić je igral le nekaj minut, nedvomno pa je bil najbolj glasen podpornik s klopi.

Največ težav pa so Slovenci imeli pod obročem, kar se je nakazovalo skozi vse priprave. Aron Baynes, Gustavo Ayon, Jonas Valančiunas, brata Lavrinovič … Precej košev so pod obročem dosegli tudi Korejci in Angolci. Prav centri so bili najboljši strelci na tekmah proti Sloveniji. Miha Zupan se je sicer dobro boril, a mu manjkajo centimetri in konstantnost, Uroša Slokarja, ki je letos izgubil kar precej kilogramov, so vidno ovirale bolečine v vratu, Omić pa je v napadu sicer presenetil s kar dobro igro, a je prevečkrat izpadel v obrambi. Še enkrat pa si kljub napakam slovenski reprezentanti zaslužijo čestitke za pristop in požrtvovalnost na igrišču, kar so znali nagraditi tudi navijači, ki so se v lepem številu zbrali v Las Palmasu, v Barceloni pa jih bo še več - za dostojen odpor proti Američanom in ob morebitnem izpadu za slovo od prvenstva z dvignjeno glavo.

Analiza po tekmi Slovenija – Litva