Mario Cipollini je svoj veliki dan doživel v belgijskem Zolderju. Foto: EPA
Mario Cipollini je svoj veliki dan doživel v belgijskem Zolderju. Foto: EPA
Javier Sotomayor
Javier Sotomayor ima še vedno v lasti svetovni rekord v skoku v višino. Foto: EPA
Ian Thorpe
Ian Thorpe je bil eden glavnih junakov na olimpijskih igrah leta 2000 in 2004. Foto: EPA
John Carew
John Carew je v 7. minuti načel mrežo Slovencev. Foto: EPA

"Levji kralj" je tako v Zolderju bogato kariero kronal z edino zmago, ki mu je še manjkala. Ko je oblekel mavrično majico, so tudi velikemu šampionu tekle solze. V šprintu je 2. mesto zadel Avstralec Robbie McEwen, tretje pa Nemec Erik Zabel. Andrej Hauptman bi skoraj ponovil uspeh iz Lizbone, kjer je leto prej osvojil bronasto odličje.

1967
Rodil se je kubanski skakalec v višino Javier Sotomayor. 27. julija 1993 je v Salamanci (Španija) preskočil 245 cm. Ta svetovni rekord je še vedno veljaven. V dvorani je njegov rekord za 2 cm slabši (243 cm; leta 1989). Na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 je osvojil zlato medaljo, osem let pozneje v Sydneyju pa srebrno. Zmagal je tudi na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu leta 1993 in v Atenah leta 1997.

1969
Rodila se je ameriška umetnostna drsalka Nancy Kerrigan. Na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992 je osvojila bron, dve leti zatem v Lillehammerju pa srebro. Bila je ena glavnih zvezdnic iger na Norveškem, saj jo je 6. januarja napadel Shane Stant in ji poškodoval koleno. Najel ga je Jeff Gillooly, nekdanji mož največje tekmice Kerriganove Tonye Harding. Umetnostno drsanje je bilo prav zaradi tega velikega škandala zelo gledano na OI-ju v Lillehammerju. Kerriganova je po zelo sporni odločitvi sodnikov končala na 2. mestu, za Ukrajinko Oksano Bajul.

1982
Rodil se je avstralski plavalec Ian Thorpe. Velja za enega najboljših plavalcev na srednjih in dolgih progah v prostem slogu vseh časov. Na olimpijskih igrah v Sydneyju je bil trikrat zlat (400 m prosto, štafeta 4x100 m prosto in štafeta 4x200 m prosto), štiri leta pozneje v Atenah pa dvakrat (200 m prosto in 400 m prosto). Na svetovnih prvenstvih je zbral 11 zlatih odličij. Najbolj je zablestel v Fukuoki leta 2001, ko je priplaval do šestih zmag (200, 400 in 800 m prosto, štafeta 4x100 m prosto, štafeta 4x200 m prosto in štafeta 4x100 m mešano). Od kariere se je poslovil novembra leta 2006, leta 2011 pa je napovedal vrnitev v tekmovalne bazene.

1994
V prijateljski nogometni tekmi je Slovenija v Kranju izgubila proti Makedoncem z 1:4. Gostje so prvo uradno meddržavno tekmo odigrali odlično in zasluženo visoko premagali varovance Bojana Prašnikarja. Že v 4. minuti je Pančev podal do Boškovskega, ki je žogo potisnil v mrežo. V 36. minuti je Blatnik podrl Pančeva in slednji je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni. V 41. minuti je častni zadetek za Slovenijo po prekršku nad Sašom Udovičem iz prostega strela dosegel Jani Pate. V tretji minuti nadaljevanja so Makedonci dosegli še tretji gol. Ponovno je bil v akciji Pančev, ki je v samostojnem prodoru že preigral Marka Simeunoviča, ta pa ga je nepravilno zaustavil. Strel z bele točke je zanesljivo izvedel Janevski. V 54. minuti je Kanaklarovski postavil končni izid 1:4.

1996
Belgijec Johan Museeuw je dobil cestno dirko na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Luganu. Na 252 km dogi progi je bil drugi Švicar Mauro Gianetti, tretji pa Italijan Michele Bartoli.

2004
Norveška nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 premagala Slovenijo s 3:0. Že v 7. minuti je napako Jalna Pokorna izkoristil John Carew. V drugem polčasu sta usodo Slovencev zapečatila Morten Gamst Pedersen in Alexander Odegaard.