Na dirki za VN Francije je Schumacher zmagal pred Kimijem Räikkönenom (napaka nekaj krogov pred koncem ga je stala prve zmage) in Davidom Coulthardom. Prvenstvo je bilo tako odločeno že šest dirk pred koncem. S tretjim zaporednim naslovom je voznik Ferrarija izenačil rekord Juana Manuela Fangia iz 50. let.

1964
Rodil se je najuspešnejši nemški smučarski skakalec Jens Weissflog. V svetovnem pokalu je zmagal 33-krat. Na olimpijskih igrah je bil trikrat zlat in enkrat srebrn. Posamični zlati medalji je osvojil v Sarajevu in Lillehammerju. Weissflog je štirikrat dobil novoletno turnejo (1984, 1985, 1991, 1996), kar je rekord. Kariero je končal leta 1996.

1979
Rodil se je alpski smučar Mitja Dragšič, leta 1997 v Schladmingu mladinski svetovni prvak v slalomu. Njegova najboljša uvrstitev na tekmah svetovnega pokala je 4. mesto decembra 2004, prav tako v slalomu.

1992
Svetovni rekorder v skoku v daljino Mike Powell je v Sestrieru pristal pri 8,99 metra. Najdaljši skok v zgodovini atletike zaradi premočnega vetra ni bil priznan kot svetovni rekord.

1994
Gregor Cankar je v Lizboni postal mladinski svetovni prvak v skoku v daljino in Sloveniji priboril prvo zlato medaljo na teh tekmovanjih. Celjan je v zadnji seriji skočil 8 metrov in 4 centimetre in za tri centimetre ugnal Romuna Bogdana Tarusa. Cankar je hkrati postal drugi Slovenec (za Borutom Bilačem), ki je preskočil magično mejo osmih metrov. Točno pet let kasneje je slovenski rekorder dosegel še en vrhunski dosežek, saj je bil na mitingu Zlate lige v Parizu z 8,07 m drugi.

2001
Lance Armstrong je na kolesarski Dirki po Franciji zmagal na kraljevski 13. etapi od Foixa do Saint Lary-Soulana, dolgi 194 kilometrov. Armstrong je za minuto premagal Nemca Jana Ullricha, tretje mesto pa je z zaostankom minute in 46 sekund zasedel Joseba Beloki. Američan je na koncu v Parizu slavil tretjo zaporedno zmago na Touru.