Srebrni vrč je leta 1848 naročil sir Henry Paget, ki je draguljarni Garrard zanj odštel 100 gvinej. Foto: EPA
Srebrni vrč je leta 1848 naročil sir Henry Paget, ki je draguljarni Garrard zanj odštel 100 gvinej. Foto: EPA
Dvojambornik America
Ladja America po kateri je tekmovanje kasneje dobilo ime je bil izjemno hiter 30-metrski dvojambornik s površino jader okoli 500 kvadratnih metrov. Foto: EPA
Mogočne jadrnice razreda J
V času Liptona in Herreshoffa so vladale mogočne 40-metrske ladje razreda J. Tri od njih, zgrajene v 30. letih, ki so sodelovale na Pokalu Amerike plujejo še zdaj(Shamrock V, Endeavour in Velsheda). Foto: EPA
Črna novozelandska čarovnija
Novozelandci so z svojstvenim pristopom do jadranja spremenili ta šport v enega najbolj tehnološko dodelanih in inovativnih panog na svetu. Foto: EPA
Dennis Connor v trenutkih slavja
Dennis Connor je tako zaznamoval Pokal Amerike, da se ga je v jadralskem svetu prijel ime Mister America's Cup. Connor se letošnjega tekmovanje zaradi pomanjkanje denarja neudeležuje prvič po letu 1974. Foto: EPA
Domače okolje Russla Couttsa
Olimpijski prvak iz leta 1984 v razredu finn Russel Coutts velja za najboljšega jadralca v medsebojnih bojih (match race) na svetu. Foto: EPA
Alinghi 1 in Alinghi 2
Švicarski Alinghi računa na ubranitev naslova in je tudi prvi favorit na stavnicah. Foto: Reuters

V okviru prve svetovne razstave, ki je tega leta potekala v Londonu, so Britanci pripravili tudi prestižno jadralno tekmo. V konkurenci 16 jadrnic je nastopila le ena nebritanska, newyorška America pod vodstvom izkušenega pristaniškega pilota Richarda Browna. Američani so na 52 milj dolgi regati za več kot 20 minut prehiteli presenečene Britance, ki nikakor niso mogli verjeti, da lahko kakšen tujec ogrozi ugled Britanije kot najpomembnejše pomorske nacije na svetu. Ko je kraljica Viktorija vprašala kdo je drugi, je dobila znameniti odgovor: "Tukaj ni drugega, vaše veličanstvo." "There's no second" je postalo vodilo ameriškega in svetovnega športa.

Kar 113 let neuspešnih izzivov
Leta 1857 so člani posadke podarili pokal New York Yacht Clubu z namenom, da postane lovorika za jadralski izziv, s katerim bi spodbujali prijateljsko tekmovanje med narodi. Čez 13 let se je pojavil prvi izzivalec, britanska Cumbria, ki pa ni bila kos ladji domačega kluba. Od takrat pa vse do leta 1983 so se številni jadralni klubi podajali v boja za Pokal Amerike, a kaj ko nihče niti v 24. poskusih ni mogel ugnati prekanjenih ameriških mornarjev v vodah New Yorka (do leta 1920) in Newporta (od 1930 do 1983). Newyorško prevlado je končala Australia II, s tem pa se je začel preporod tekmovanja, ki je do danes prerastel v enega največjih in tudi najdražjih športnih spektaklov na svetu.

Vztrajni čajni baron
Svetovno odmevnost je Pokal Amerike dosegel z vstopom sira Thomasa Liptona v dirko za častitljivo lovoriko. Angleški prestolonaslednik, kasnejši kralj Edvard VII., je znamenitega podjetnika in ljubitelja jadranja prepričal, naj izzove Američane in vrne Britaniji njeno pomorsko čast. Lipton je v podvigu videl tudi poslovno priložnost, ki jo je izkoristil na najboljši način, čeprav mu ni uspelo zmagati niti v 33 letih neprestanih naprezanj in petih poskusih.

Kapitan Nat - konstruktorski genij
Vztrajni irski Škot se je v tem času spopadal z ladjami iz delavnice Nata Herreshoffa, jadralskega genija, ki je zrevolucioniral izdelovo gradnjo in izumil številne še sedaj neizogibne jadralne priprave. Najtesnejši obračun velikanov tega športa se je odvil leta 1920, ko je Resolute komajda ugnal Shamrock IV s 3:2 v zmagah. Takrat je jokajoči Liton izjavil: "Ne morem zmagati, toda moram zmagati." No, v tolažbo mu je bil prodajni uspeh njegovega čaja, ki se je kljub slovesu najboljšega poraženca trdno prijel tudi v ZDA vse do današnjih dni.

Zabava za Američane
Po drugi svetovni vojni, vmes je prišlo do najdaljšega kar 21-letnega premora, so se veličastne in drage 40-metrske jadrnice umaknile skromnejšim 12-metrskim ladjam mednarodnega razreda, ki se tako imenovale po formuli gradnje, ne pa po dolžini trupa, ki v resnici znaša od 20 do 23 m. Bolj kot boji z mednarodnimi izzivalci, so v ospredje stopili obračuni ameriških ekipa za pravico, da zastopajo New York Yacht Club. Leta 1977 je Pokal kot kapitan osvojil Ted Turner, ki je kasneje zaslovel kot ustanovitelj CNN-a, hkrati pa tudi človek, ki je uvedel Dennisa Connerja v to elitno tekmovanje. Conner se ga je devetkrat udeležil, štirikrat zmagal, postal prvi, ki je izgubil lovoriko (dvakrat) in tudi prvi, čigar posadka je priznala premoč izključno ženski posadki Americe3.

Zmaga "tujcev"
Connor je sodeloval pri dveh ključnih dogodkih, ki so temeljito spremenili značaj Pokala Amerike. Po 132 letih je zmagal Neameričan, Avstralec John Bertrand, ki je v razburljivem obračunu po slabem začetku s 4:3 premagal ravno Connorja. Slednji se je čez štiri leta znal oddolžiti, a se je že poprej v boju za Pokal Luisa Vuittona (tekmovanje za izzivalce) zapletel v usodni prepir s posadko Nove Zelandije. Slednji so že kmalu vrgli rokovico zmagovalcu, ki je zastopal klub iz San Diega, na temelju prvotnih navodil.

Leta 1988 škandal v San Diegu
Novozelandci so zgradili velikansko moderno plovilo iz steklenih vlaken, ki je segalo do skrajnih mer, ki so bile navedene v pravilih iz srede 19. stoletja. Američani so se znašli v časovni stiski in so se po skrbnem prebiranju pravil odločili za izgradnjo lahkega katamarana, ki ga je šele leta 1876 patentiral ravno zgoraj omenjeni Herreshoff. Seveda je lahki in osupljivo hitri katamaran posekal Veliki čoln iz Oceanije. Zaradi prirejanja pravil sta obe strani tožila drug drugo na sodiščih, ki so enkrat presodila v novozelandsko korist, drugič pa v ameriško.

Neporaženi Coutts do treh lovorik
Zaradi okrnjenega ugleda so jadralci strnili vrste in ustanovili nov razred IACC (mednarodni razred Pokala Amerike), katerega določa formula, ki prepušča posameznim ekipam veliko svobode pri podrobnostih ladij, hkrati pa omogoča pošteno primerjavo med njimi. S tem so se odprla vrata za iznajdljiva moštva, ki izkoriščajo visoko tehnologijo, da pridobijo nekaj prednosti pred tekmeci. Leta 1995 so na veliki sceni dokončno zablesteli Novozelandci z izjemno Črno čarovnijo (Black Magic) pod vodstvom skiperja Russla Couttsa, ki je trikrat zapored osvojil Pokal Amerike in ob tem ostal neporažen.

Končno spet v Evropi
Po zmagoslavju leta 2000 je senzacionalno prestopil v jadralni sindikat Alinghi, ki ga financira Švicar Ernesto Bertarelli. Leta 2003 je pred obalami Aucklanda Coutts, ki ga ima večina Novozelandcev za narodnega izdajalca, gladko odpravil branilce naslova s 5:0 in vrnil srebrni vrč po 152 letih nazaj v Evropo. Letos tako 32. izziv za Pokal Amerike poteka v Valencii, saj po pravilih morajo boji potekati na morju, ki pa ga Švica seveda nima.

Švicarji do novega naslova brez Couttsa?
V boju za milijardni posel je največ ponudila Valencia, ki se je tako prelevila v jadralsko središče sveta. V finalu Pokala Louisa Vuittona se bosta udarila italijanska Luna Rossa in novozelandska Emirates Team. Zmagovalec bo nato skušal ukaniti favorizirani Alinghi, ki pa je vmes zaradi medsebojnega spora ostal brez Couttsa, kar naj bi bilo zagotovilo, da bo končni obračun za najstarejšo mednarodno športno lovoriko na svetu še bolj razburljiv.

Toni Gruden