Številni niso prestali preizkušnje časa. Na spletu lahko ujamemo le nekaj drobcev njegove nogometne genialnosti, denimo tisti fantastični gol proti Angliji. Žoga se je 30 metrov le dvigovala, preden se je ugnezdila v levem zgornjem kotu. Ali pa izjemna globinska podaja, ki je ohromila nemško obrambo in je, še enemu otroku Olimpije, Danilu Popivodi omogočila, da je Jugoslavijo v polfinalu evropskega prvenstva povedel v vodstvo.

Buljan: Vedno bi izbral Oblaka
Spomini med tistimi, ki so igrali z njim, pa so še kako živi. V njihovih odzivih in odgovorih se čuti, da imajo Oblaka radi in da ga zelo spoštujejo, a ne samo njegovega nogometa. Njegov dolgoletni reprezentančni soigralec in prav tako kot Oblak član zlate Hajdukove generacije Ivan Buljan: "Iskreno vam povem, če bi lahko katerega koli nogometaša postavil v svojo ekipo, bi vedno izbral Oblaka."

Mužinić: Vedno je hotel odvzeti žogo
Z Ljubljančanom se je dobro ujel tudi zdajšnji direktor Bayerna Karl-Heinz Rummenigge. "Morda je najbolj nadarjen igralec, s katerim sem kadar koli igral," pravi trikratni evropski prvak, ki je bil tudi trikrat najboljši strelec Bundeslige, dvakrat pa je osvojil zlato žogo. A Oblak še zdaleč ni bil zgolj tehnično nadarjen. Lahko je tudi tekel. In tekel. In tekel, kot razlaga še en njegov soigralec iz Hajduka in jugoslovanske reprezentance Dražen Mužinić: "Kot napadalec je ves čas skušal tekmecu odvzeti žogo. Takšen pristop je postal temelj naše igre. Številne ekipe, denimo tudi Barcelona, zdaj igrajo tako. On je to prvi počel, že na treningih, ko je odšel v Nemčijo, pa smo ohranili tak pristop. Bil je začetnik avantgarde jugoslovanskega nogometa."

Rummenigge: Bil je kot stroj
Nogomet se je v 70. preobrazil. Nizozemci so svetu dali totalni nogomet, tekoč sistem, v katerem je vsak moral vedeti, kaj drug dela, hkrati pa je zapovedal stalni pritisk na tekmeca in posledično izjemno fizično pripravljene nogometaše. Oblak je bil v Jugoslaviji korak pred drugimi, izstopal je tudi v tujini, v eni najmočnejših lig na svetu - v Bundesligi. "Bil je kot stroj, vam povem. Njegovo telo je bilo kot ena sama mišica. To takrat še ni bilo normalno, da je telesno tako dobro pripravljen nogometaš znal tudi toliko narediti z žogo. Zato je lahko igral na tako visoki ravni," meni Rummenigge.

Corn: Osnovna fizična pripravljenost
Da je telesno, fizično izstopal, je kmalu začutil tudi dolgoletni levi krilni igralec Olimpije Rudi Corn. Corn je bil uveljavljen član prve enajsterice, ko je Oblak prestopil med člane. "Na osnovi fizične pripravljenosti je kariero nadgradil, postal je evropski igralec. Nisem presenečen, da je naredil veliko kariero. Presenečen sem, da je star že 70 let," pravi Corn. Še dve lastnosti, ki sta krasili Oblaka, sta bili izjemno dobrodošli za moderen nogomet v 70. letih, to sta bili raznovrstnost in odgovornost. Oblak je imel oboje. Branilec Ivan Buljan je lahko tako brez slabe vesti odšel v napad, ker je vedel, da bo Oblak kril njegov hrbet.

Zavrl: Zanj se je vedno našlo mesto
Ob tehniki, močnem strelu in zunajserijski kondicijski pripravljenosti pa je Oblak znal igrati na različnih položajih - na krilu, v vezni vrsti, tudi v konici napada. Na začetku svoje nogometne poti je igral skupaj z dolgoletnim predsednikom Nogometne zveze Slovenije Rudijem Zavrlom: "Njemu so preprosto morali najti mesto v enajsterici. Ko je prišel v Olimpijo, je na njegovem mestu igral Corn, ki je bil med glavnimi igralci Olimpije. Oblaku so morali najti novo mesto, čeprav je bil njegov prvotni položaj levo krilo. V reprezentanci je na njegovem položaju igral Dragan Džajić, ki je bil nezamenljiv. Oblaku so morali zaradi kakovosti najti drugo mesto v zvezni vrsti."

Druge delal boljše
Kjer koli je bil, je druge okrog sebe naredil boljše. Olimpija je tudi po Oblakovi zaslugi v generaciji Popivode in Amerška postala stanoviten prvoligaš, pri Hajduku pa je izjemno generacijo pozlatil. Ivan Buljan si za prispodobo njegovega prestopa v Splitu izposodil izraz iz black jacka: "On je bil as za našo desetko."

Fischer: Odlično je varoval žogo
Med obema sezonama pri Hajduku pa je zablestel še na svetovnem prvenstvu. Izbran je bil v prvo enajsterico, le Nizozemca Cruyff in Neeskens, Nemec Beckenbauer in Poljak Deyna so prejeli več glasov v izboru za najboljšega nogometaša prvenstva 1974. Takrat si ga je zapomnil tudi njegov poznejši soigralec, s 162 goli najboljši strelec v zgodovini Schalkeja Klaus Fischer: "V Schalke je prišel leta 1975, spoznali smo ga na SP-ju leto prej. Imel je fantastično levico, zlahka se je vklopil v moštvo. Bil je tudi dober človek, prijazen in zanesljiv. Nikoli nisem poznal nikogar, ki bi tako lahkotno in uspešno varoval žogo. To je bil eden njegovih največjih adutov."

Spodbujal soigralce
Rdeča nit pogovorov z njegovimi soigralci pa je bila tudi Oblakova zmagovalna miselnost. Ne le, da je znal iz sebe izvleči maksimum in bil zgled drugim, znal je tudi spodbuditi svoje soigralce – takrat, ko je bilo to najpomembneje. "Spominjam se pomembnega tedna na koncu sezone. Najprej smo igrali v Liverpoolu, kjer je bilo vedno zelo zahtevno igrati, nekaj dni pozneje pa smo odšli v Duisburg, kjer smo potrebovali zmago, da bi postali prvaki. Po 20 minutah smo zaostajali, pa je ves čas pritiskal name, me silil, da bolje igram. Na koncu sem zadel štirikrat, po vsakem golu pa je prišel do mene in rekel: Kalle, gremo, ni še konec, še več tvojih golov potrebujemo," se v smehu spominja Rummenige.

Najboljši slovenski nogometaš
"Spomnim se zelo pomembne tekme v Tuzli. Ves čas so ga tepli – Hatunić, Avdičević –, noge je imel že modre. Ampak zdržal je do konca, rešil tekmo in bil najboljši na igrišču. Pretrpel je lahko marsikaj," ga je opisal Mužinić. Dve dvojni kroni pri Hajduku, naslov nemškega prvaka pri Bayernu. V jugoslovanski ligi je odigral več kot 200 tekem, v Bundesligi več kot 100. Za Jugoslavijo je na 46 tekmah dosegel šest golov. Brane Oblak pa še vedno velja za najboljšega slovenskega nogometaša vseh časov.

Prisluhnite (klik na spodnjo sliko): Pogovor z Oblakom v Številkah