Jubilejno deseto nogometno svetovno prvenstvo robotov (prvo je bilo leta 1997 v Nagoji) je pred dnevi na bremenskem sejmišču združilo približno 2.500 udeležencev iz 36 držav, ki so se pomerili v osmih različnih kategorijah. 440 ekip se je potegovalo za 33 naslovov svetovnega prvaka. S 97 moštvi so imeli najštevilčnejše zastopstvo Nemci, takoj za njimi pa so bili Iranci (59), ki so v Bremen pripeljali tudi šest ženskih ekip. Več kot 20.000 obiskovalcev je ob svojevrstnem prepletu športa in znanosti spremljalo zanimive boje.

Eden najbolj težko pričakovanih finalov je bil tisti v kategoriji ljudem podobnih robotov oziroma humanoidov, ki so na RoboCupu prvič tekmovali leta 2002. Srečala sta se stara znanca, ekipi iz Osake in Freiburga. Potem ko so lani Japonci pred domačimi gledalci slavili z 2:1, so bili Nemci odločeni, da jim vrnejo milo za drago.

Od 4:1 do 5:9
Dvoboj, v katerem se pomerijo štirje (2:2) do 60 centimetrov visoki roboti, so "gostitelji" odlično začeli. Prvi polčas so dobili kar s 4:1 in poželi velik aplavz približno 500 gledalcev na tribuni. V nadaljevanju jim je šlo precej slabše. Osaka je tik pred koncem izenačila na 4:4 in izsilila podaljšek, nato pa popolnoma dotolkla Freiburg in se tretjič zapored veselila naslova svetovnega prvaka. Končni izid je bil 9:5. Nemci so imeli ob koncu obilo težav, saj se jim je več robotov pokvarilo.

"Nismo mogli več menjati, saj smo že opravili dovoljeno število menjav. Tako smo morali igrati z enim starejšim robotom. V polfinalu so roboti odlično delovali, danes pa ne. Problem je v tem, da so povsem novi in da jih v bistvu še testiramo," je po tekmi povedal član poražene ekipe Philip Sorst.

Njegov kolega iz vrst nasprotnikov Tomotaka Takahaši je poudaril, da so o zmagovalcu odločale malenkosti: "Imamo več izkušenj, naši roboti pa so tudi bolj zanesljivi. Tekma je kar dolga. Če igramo podaljšek, pride to še bolj do izraza."

Garanje, a obenem tudi zabava
Japonski računalniški mojster za izdelavo enega robota, ki je vreden več tisoč evrov, potrebuje najmanj šest mesecev, vse skupaj pa lahko traja tudi več kot leto dni. To je garaško, vendar zabavno delo. Sam se trudi, da bi izdeloval čim lepše robote, saj so za zdaj še precej grdi. Sicer pa je razvoj robotov zelo hiter in nad tem so navdušeni vsi. Roboti so čedalje pametnejši in bolj "kul".

Cilj znanstvenikov je, da bi do leta 2050 ustvarili robote, ki bi se lahko enakovredno kosali s svetovnimi prvaki v pravem nogometu in jih celo premagali. Mnogi navadni smrtniki se ob tem le nasmehnejo, toda kot je dejal eden izmed obiskovalcev RoboCupa: "Vsaka stvar, ki se jo je človek doslej izmislil, se je uresničila. Verjamem, da se bo tudi ta."

Po 50 letih raziskovanj se je izkazalo, da znanstveniki umetno inteligenco lažje razvijajo pri nogometu kot pri šahu. Svojevrstna atrakcija sta bila v Bremnu dva robota, ki so ju izdelali na univerzi v Pittsburghu, kjer se je leta 1991 Japoncu Hiroakiju Kitanu tudi porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja robotov. V živo sta komentirala več tekem t. i. štirinožcev (robotov psov). S svojimi elektronskimi očmi sta lahko spremljala žogo, opisala zadetke in razložila prekrške.

Roboti imajo vse manj pomoči
In kako se roboti sploh premikajo po igrišču in brcajo žogo? Vsi se gibljejo povsem avtonomno, torej brez daljinskega upravljanja, pa najsi so na kolesih, dveh ali štirih nogah. Pri tem morajo čim bolj natančno ugotoviti svoj položaj, spremljati gibanje preostalih igralcev in žoge ter primerno reagirati. Kamere na njih delujejo kot oči, računalniki pa kot možgani.

Robotom pri orientaciji pomagajo le barvne markacije. Tako je en gol rumen, drugi moder, žoga pa oranžna. Razvoj gre v to smer, da bodo obarvano žogo kmalu ukinili, igrišča so vse večja, število orientacijskih točk in razsvetljava pa vse manjša.

Izsledki koristni za vse
Po koncu tekmovanja je bil v Bremnu, ki je eno vodilnih nemških mest na področju tehnologije, še dvodnevni simpozij, na katerem so tekmovalci predstavili izsledke, do katerih so se dokopali na svetovnem prvenstvu.

Ti ne bodo koristni samo za nadaljnji razvoj robotskega nogometa, temveč si bodo z njimi pomagali tudi na drugih področjih. Robotika pač posega v vse več por človeškega življenja. Zanimivo je, da s tem, ko zmagovalec razkrije svojo programsko in strojno opremo, lahko naslednje leto vsi začnejo z iste točke, to pa pomeni hitrejši napredek.

Od 30. junija do 3. julija bo v Dortmundu še drugo svetovno prvenstvo, ki ga prireja Mednarodna zveza robotskega nogometa FIRA. Tam bo nastopila tudi slovenska ekipa z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je lani v Singapurju v kategoriji 5:5 osvojila 4. mesto, na prejšnjih prvenstvih pa je že stopila tudi na stopničke.

Matej Rijavec