Nemci tudi ne morejo večno kompenzirati tehničnih pomanjkljivosti z visokim motivom, bojevitostjo in odlično kondicijsko pripravljenostjo. Tudi Nemci so samo ljudje, ki se na koncu utrudijo. In prav to so izkoristili Italijani, ki so z iniciativo v igri in daljšo ohranitvijo žoge v svoji posesti skozi celo tekmo prisilili Nemce v nenehno izčrpavajoče tekanje. Tako ni bilo pričakovanih silovitih pritiskov na italijanska vrata in njihove premoči v dvobojih.

Navsezadnje je igra še kaj več kot bojevitost in odlična kondicija. Predvsem ne gre brez izvrstne tehnike in ideje v povezavi z kreativnostjo igre. Tu pa prednjačijo Italijani. Italijani so se izkazali tudi kot mojstri igre na rezultat. Znali so braniti svoja vrata, z nevarnimi napadi nenehno grozili Lehmannu in potrpežljivo čakali na svojih pet minut, ko so ob koncu drugega podaljška zapečatili nemško usodo. Glede na kakovost igralcev imajo Italijani več možnosti za raznovrstnejšo igro. So predvsem tehnično boljše moštvo. Presenetili pa so tudi z visoko psihično stabilnostjo, kar je do sedaj najbolj krasilo Nemce. Bolj so tudi pripravljeni na nepredvidljivost situacij med igro, pa tudi v njihovi igri je več presenečenja (še posebej sprememba ritma igre; več možnih menjav igralcev). Tu je seveda vidna vloga selektorja Lippija. Nemcem ni uspelo ponoviti zelo kakovostne igre proti Argentincem, Italijani pa še stopnjujejo svojo formo.

Med obojimi ni bilo nobenih skrivnosti
Pred pričetkom tekme skrivnosti med obema moštvoma ni bilo. Oboji so bili do sedaj uspešni, zato ni bilo pričakovati bistvenih sprememb v osnovnih postavitvah igralcev. Kljub temu je mogoče že iz osnovnih postavitev obojih opaziti veliko medsebojno spoštovanje in zato manjše začetno tveganje v igri. Italijani so pričeli s Tonijem v konici napada, z napadalno usmerjenim Tottijem v njegovi bližini in štirimi zveznimi igralci, od katerih sta bila Perrotta in Camoranesi še posebej napadalna. V branilski vrsti je namesto Barzaglija svoje mesto zavzel Materazzi. Oba krilna branilca Zambrotta in Grosso pa sta tako ali tako poznana po svoji napadalnosti. Klinsmann je namesto suspendiranega Fringsa postavil Kehla in namesto Schweinsteigerja zveznega igralca Borowskega. S tem je želel preprečiti uspešna vtekanja branilca Zambrotte v napad in onemogočiti kreativnost Tottija.

Italijani hoteli z napadalno igro presenetiti Nemce
Začelo se je s presenečenjem, ko so Italijani podobno kot proti Gani pričeli tekmo izredno napadalno. Svojo obrambno cono so postavili dokaj visoko v nasprotnikovo polje, izredno agresivno pokrivali nasprotne igralce in po odvzeti žogi silovito vtekali pred nasprotna vrata. Nemcev to ni preveč zmedlo in so Italijanom v dvobojih vračali z enako mero. Italijani so poizkušali predvsem z natančnimi podajami v globino na Tonija ali Perrotto in hitrim vključevanjem soigralcev iz zvezne vrste. Lehmann je tako s skrajnimi močmi preprečil zadetek, ko je Totti izvrstno podal Perrotti za hrbet nemški obrambni vrsti. Prodori Zambrotte so bili manj pogosti, saj je bil dobro pokrit. Zato pa je pogosteje napadal Grosso po levi strani. Pogrešali smo tudi več aktivnosti nemškega branilca Lahma po njihovi levi strani. Italijani so bili v prvem polčasu z bolj tekočo igro boljši tekmec. Vendar se je Nemcem v tem delu igre ponudila najlepša priložnost. Hiter prenos igre iz leve na desno stran, Klose je izvrstno podal Schneiderju, ki se je sam znašel pred vratarjem Buffonom, vendar ni zadel.

Nemci bili v drugem polčasu za odtenek boljši
V drugem polčasu so Nemci stopnjevali tempo igre. Bili so boljši nasprotnik in si ustvarili tudi več priložnosti. Vratar Buffon je pri podoru Kloseja in udarcu Podolskega iz obrata na vrata dvakrat odlično posredoval. Podobno je tudi Lehmann preperečil Perrotti, da bi zadel z glavo. Oba selektorja sta izvedla tudi nekaj menjav igralcev. V nadaljevanju se je pokazalo,da je bil Lippi srečnejši. Utrujenega Tonija je zamenjal Gilardino, zvezna igralca Perrotta in Camoranesija je zamenjal z napadalcema Del Pierom in Iaquinto. Klinsmann je Borowskega zamenjal z napadalnejšim Schweinsteigerjem, Schneiderja z Odonkorjem in utrujenega Kloseja z Neuvillom. Proti koncu devetdesetih minut so bili oboji v pričakovanju podaljškov, zato so tudi manj tvegali v igri.

Italijani so v podaljšku zmogli več zbranosti
Italijani so podobno kot na začetku tekme tudi ob začetku podaljškov presenetili Nemce z zelo agresivno in napadalno igro. Torej so imeli še dovolj moči. V teh trenutkih so premoč kronali z dvema vratnicama (Gilardino po samostojnem prodoru in Zambrotta po udarcu iz druge vrste). Nemci jim niso ostali dolžni. Podolski je po podaji Odonkorja zapravil največjo priložnost do tedaj. Bil je sam pred vratarjem Buffon in z udarcem z glavo zgrešil vrata. Moštvi v teh trenutkih nista več delovali kompaktno. Utrujenost je naredila svoje. Zato so se priložnosti ponujale na obeh straneh. Kljub vsemu so več zbranosti v teh trenutkih premogli Italijani. Po kotu v napadu in izvrstni podaji Pirla je Grosso neobranljivo zadel tik pred koncem drugega podaljška. Nemci so še zadnjič silovito napadli in kot se rado zgodi, prejeli zadetek iz protinapada, ko sta Gillardino in Del Piero preigrala manj številne nemške branilce.

Dr. Zdenko Verdenik