Seveda so nas navijači Schalkeja pričakali v klubskih barvah. Žoga na sredini mize je šparavček, v katerega moraš vreči en evro, če izgovoriš besedo Dortmund. Foto: RTV SLO
Seveda so nas navijači Schalkeja pričakali v klubskih barvah. Žoga na sredini mize je šparavček, v katerega moraš vreči en evro, če izgovoriš besedo Dortmund. Foto: RTV SLO
Ralph Batto
Ralph Batto je vodja najbolj znanega navijaškega kluba Schalkeja, ki se imenuje po Ernstu Kuzzori, zvedniku kluba v 30 letih prejšnjega stoletja. Foto: RTV SLO
Thomas Schlotter
Thomas Schlotter: V D … grem enkrat na leto. Ko igra Schalke. Foto: RTV SLO
Maketa stadiona
V Ralphovem templju ima posebno mesto maketa stadiona, ki je eden najmodernejših na svetu. Ima premično streho, zelenica pa je na posebnih tirnicah, ki jo ob koncertih in drugih priložnostih potisnejo izven stadiona. Foto: RTV SLO
Schalkejev muzej
Ralphova klet je pravi Schalkejev muzej. Foto: RTV SLO

Nikjer na svetu niso navijači tako privrženi nekemu klubu, kot je to v Gelsenkirchnu, mestu z največjo brezposelnostjo v Nemčiji (22%), katerega število prebivalcev se je v zadnjih desetletjih znižalo iz 400.000 na 270.000. Da ima sedemkratni nemški prvak Schalke 04, ki so ga leta 1904 ustanovili poljski delavci, kultni status, smo se prepričali tudi sami.

V sklopu enega izmed najmodernejših stadionov v Evropi za več kot 60.000 gledalcev je cerkev, v kateri navijači molijo pred pomembnimi tekmami in krstijo svoje otroke. Poroke v modro-belem Schalkejevem dresu v tem svetišču niso nič nenavadnega, kar pa bi težko rekli za grobarja, ki izdeluje krste v barvah kluba.

V majici Schalkeja celo leto
"Schalke je religija, družina in način življenja. Zame je to cel svet. Težko razložim, od kod to izvira. Name je obsesijo prenesel oče. Enkrat Schalkejevec, za vedno Schalkejevec," je skušal fenomen razložiti 40-letni Ralph Batto, vodja največjega navijaškega kluba, ki jih je samo v Gelsenkirchnu 76. "Seveda zdaj navijam za reprezentanco, toda njen dres nosim samo, kadar igrajo Nemci. Vse preostale dni sem v modro-beli majici. Moj najlepši trenutek v življenju je bil, ko se je poročila hčerka v cerkvi na stadionu v dresu Schalkeja," je ob krepkem požirku piva gorečo privrženost klubu izžareval jeklarski hrust.

Dortmund prepovedano mesto
Znano po vsem svetu je rivalstvo med Schalkejem in Borussio iz Dortmunda, ki je od Gelsenkirchna oddaljen slabih 30 kilometrov. Premagati osovraženega nasprotnika je skoraj tako pomembno kot osvojiti nemško prvenstvo. Za fanatičnega navijača Schalkeja je Dortmund prepovedano mesto. "Izogibam se ga v velikem loku. Tudi ko grem na morje na sever, naredim ogromen krog okoli. Tudi če bi imel vstopnico za polfinale nemške reprezentance v Dortmundu, ne bi šel. Seveda imam rad nemško reprezentanco, toda privrženost Schalkeju je pomembnejša," je slikovit Ralph. Malce bolj prizanesljiv je bil za mizo v klubski gostilni, kjer so nas pričakali najbolj fanatični navijači, njegov kolega Thomas: "V Dortmund grem samo enkrat na leto. Seveda, ko igra tam Schalke."

Stadion razprodan že pet let
Mesto tisočerih ognjev, kot Gelsenkirchen imenujejo zaradi številnih rudnikov, je hud udarec doživelo med letoma 1991 in 1997, ko so ukinili 40.000 delovnih mest. Revščina je skokovito narasla, vendar se to pri nogometu ni poznalo. Stadion Aufschalke Arena, ki ima do tribun speljan 9-kilometrski pivovod (!?), je razprodan že od odprtja leta 2001. V klubu je zaposlenih 200 ljudi, vsak dan pa dobijo 250 prošenj za službo. Na vsako gostovanje odpotuje najmanj 10.000 navijačev.

Vera, dobri živci in dvoje jeter
In kaj potrebuje navijač Schalkeja? "Vero v klub, dobre živce in dvoje jeter. Pivo pijemo, kadar zmagamo ali izgubimo," pravi Ralph, ki ima v kleti svoje hiše pravi Schalkejev tempelj. 30 kvadratnih metrov krasi na desetine šalov, zastav in slik, ki odslikavajo celotno zgodovino kluba. Ja, Schalke je v Gelsenkirchnu način življenja.

R. K./RTV SLO