Začelo se je popolnoma nedolžno. "Ja, veš tisti Cristiano Ronaldo je pa tako lep." Prva moja misel na to opazko je bila le: "Od kdaj pa Petra gleda nogomet? Ona, ki meni, da je edini šport tekanje po trgovinah z oblačili in preizkušanje vseh novih izdelkov, ki so razstavljeni v izložbah."

In kar naenkrat se je usulo. "Ja, jaz pa menim …" "Ne, s tem se ne strinjam. On …" In tako sem le v odlomkih sledila pogovoru o nogometu. Moje drage prijateljice, od katerih sem doslej le jaz delno spremljala to najbolj popularno igro z žogo, so vedele več kot jaz. V pogovoru nisem niti sodelovala, saj so me popolnoma presenetile. V bistvu je to premil izraz. Popolnoma so me šokirale. In o nogometu oziroma o nogometaših so govorile najmanj pol ure.

Tudi ženske so na tekočem …
Ko so končno utihnile, sem jih pobarala: "Od kod pa vaše zanimanje za nogomet? Saj se nismo videle le teden dni. Vem, da se je tem pogovorom trenutno skoraj nemogoče izogniti, razen če bi živeli na samotnem otoku brez sodobnih tehnologij, a vseeno me daje huda radovednost … Ve, moje drage prijateljice, ki ste se še pred tremi tedni pritoževale nad dejstvom, da bo vaš dragi pred televizijo presedel en mesec, da vas ne bo niti opazil … Le kaj se vam je med tem zgodilo?"

Prva je odgovorila Petra. Nato se je plaz besed usul iz Kristine, nato je o nogometu spregovorila Tjaša. In nazadnje še Sabina.

Saj bi si lahko mislila. Njihovi fantje so toliko časa preživeli pred TV-ekranom, da so se jim pridružile, če so želele z njimi preživeti nekaj "kakovostnega" časa. Med njihovim govorjenjem sem se jim od srca nasmejala. Tudi sama poznam to. Ko pridem domov iz službe, sedi pred televizijo. On pa ne vidi nič, niti ne sliši me. Vse se vrti le okoli igre, moštev, travnatega igrišča, žoge … Kaj pa jaz? Skuham mu večerjo, poberem prazne steklenice piva, odnesem umazane krožnike, izpraznim pepelnike … Kot da bi bila njegova čistilka.

Moj razlog za gledanje tekem
Enako oziroma zelo podobno zgodbo so mi povedale tudi prijateljice. Si lahko predstavljate naš smeh, ki se je razlegal po lokalu? Celo tisti, ki so spremljali tekmo, so se obrnili k nam. Najboljši odgovor je dala Tjaša: "Ko vse pospravim za packi, to je njim in njegovimi prijatelji, se odpravim do spalnice, kjer imava še en televizor. Moja misel … Kaj bi pa jaz danes gledala? Ko na hitro preletim vseh 70 programov, ugotovim, da sem tisti film, ki ga predvajajo na slovenski komercialni televiziji, videla že najmanj petkrat. Da sem tisto nanizanko že gledala, da me mehiške limonade ne zanimajo, da me poročila ne zanimajo, ker že tako vem, kaj se dogaja po svetu … In nazadnje ugotovim, da mi ne preostane drugega, kot da gledam nogomet. S tem, da mene igra ne zanima, jaz si ogledujem nogometaše."

Vse smo se smejale njeni pripovedi, a smo se po tihem z njo tudi strinjale. Sabina je še dodala: "Ponavadi mu povem, kdaj pridem domov iz službe. Zdaj niti ne opazi, če grem po službi na kavo s sodelavci in pridem uro, dve kasneje. Sicer pa je zame dejstvo, da moram gledati nogometno tekmo (v tem času si je popolnoma prisvojil daljinca in spremljamo le TVS 2, Kanal A ali Eurosport) enako mučno kot je zanj ogled romantičnega filma."

Moj ne vidi nič drugega kot žogo
Po vseh njihovih zgodbah sem še jaz povedala svojo. "Včeraj sem bila po dolgem času pri frizerju. Lase sem skrajšala za dvajset centimetrov in si jih posvetlila. Nato sem šla še po nakupih. Nove hlače, krila, kopalke, čevlji … Na koncu je bila ena izmed mojih kreditnih kartic skoraj prazna. Pridem domov in kaj se zgodi? Nič. Tri ure so minile, preden je sploh opazil, da je z mojimi lasmi nekaj "narobe", da je na postelji kup vrečk z oblačili, ki jih še nisem pospravila v omaro. Pričakovala sem vihar v hiši. Očitek, da sem spet preveč zapravila. Pa se ni zgodilo nič. Še preden sem dobro odprla usta, se je iz njegovih usul (samo)govor o tekmi, ki se je ravnokar končala. Saj rada spremljam nogomet, samo dragi, tudi jaz sem tukaj. Če bi tisti hip popolnoma naga stala pred njim, je vprašanje, če bi to sploh opazil. Po njegovem polurnem samogovoru pa je sledila najboljša izjava tisti dan. Kaj pa je danes narobe s tabo? Tako tiho si. A te ne zanima, kako je šlo Angležem?"

Lahko si mislite, kako so se moje prijateljice smejale, saj so dobro vedele, o čem govorim. Ja, moški in nogomet. Ko se začne njihov svet vrteti okoli žoge, ne vidijo ničesar več. Še dobro, da moj dragi poleg nogometa spremlja le košarko. Svetovno prvenstvo v nogometu pa je, hvala bogu, enkrat na štiri leta. Ja, no, na Ligo prvakov sem že pozabila. Zaenkrat!

Ester Snedec, MMC