Moštvo iz istoimenske hamburške četrti pooseblja okolje, v katerem živi. Nogometna tekma je tu družabni dogodek, na katerem se ljudje zbirajo predvsem zaradi zabave. Druži jih podoben pogled na svet - odprtost in spoštovanje vsakogar, ne glede na njegovo nacionalno pripadnost, barvo kože, spolno, versko in nazorsko usmerjenost.

Navijačev St. Paulija ne moti preveč, da njihov klub igra le v tretji ligi. Predani so mu z vsem srcem. Nekaterim pomeni celo edino pozitivno stvar v njihovem življenju. V četrti, ki je ena najrevnejših v sicer zelo bogatem Hamburgu, je za mnoge rešilna bilka, ki se je oprijemljejo kot alpinist cepina v nevarni steni.

Zbirališče odprtih ljudi
St. Pauli je kultni klub postal sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko se je tu razvila alternativna navijaška scena. Na stadionu Millerntor v neposredni bližini slovite ulice Reeperbahn so se začeli zbirati mladi in politično zavedni ljudje, študenti, umetniki, pankerji, anarhisti ter drugi, ki jih družba pogosto odrine na svoj rob. Še danes se borijo proti rasizmu, fašizmu, seksizmu in homofobiji, vse to pa so zapisali tudi v klubsko ustavo.

V času, ko so se povsod po Evropi spopadali z naraščanjem nasilja na stadionih, je St. Pauli kot prvi klub v Nemčiji uradno prepovedal izpade desničarskih in nacionalističnih navijačev. Pohvali se lahko tudi s tem, da njegove tekme obiskuje največ žensk v državi. Njegov predsednik je zadnja tri leta znani gejevski aktivist in umetnik Corny Littmann.

Za simbol, ki je pri srcu več kot 11 milijonom navijačev po vsem svetu, so si pristaši St. Paulija izbrali lobanjo s prekrižanimi kostmi, ki ponazarja piratsko tradicijo Hamburga. Klubski barvi sta rjava in bela, saj so v tej kombinaciji igrali že ustanovitelji St. Paulija. Navijači imajo tudi izbran glasbeni okus. Na stadionu ne boste slišali pop popevčic, kot je to v navadi drugje. Tu iz zvočnikov pred vsako tekmo odmeva skladba skupine AC/DC Hells' Bells, zadetke pa proslavljajo ob ritmih "komada" Song 2 skupine Blur.

Pred štirimi leti Bayern padel, letos ne
Klub, ki so ga ustanovili leta 1910, sicer ne dosega niti približno tako velikih uspehov kot njegov mestni tekmec HSV, kljub temu pa se lahko pohvali tudi z igranjem v prvi nemški ligi. V Bundesligo se je prvič uvrstil leta 1977, nato pa mu je to uspelo še leta 1988, 1995 in 2001. Najdlje se je v njej obdržal tri sezone. Na zadnjo izkušnjo z elitno konkurenco nima preveč lepih spominov, saj bi kmalu bankrotiral (rešili so ga s široko zastavljeno "reševalno" akcijo), zato zdaj nekateri navijači menijo, da je druga liga zanj idealna. Uvrstitev vanjo je tudi cilj kluba v naslednji sezoni.

St. Pauli je letos po senzacionalnih zmagah proti Herthi in Werderju prišel vse do polfinala nemškega pokala, kjer pa je nato moral priznati premoč Bayernu (0:3). Prav proti Münchenčanom je februarja leta 2002 dosegel tudi najbolj legendarno zmago v klubski zgodovini, ko jih je kot zadnji na lestvici premagal z 2:1. Takrat se je še posebej rad hvalil s tem, da je ugnal aktualnega svetovnega klubskega prvaka. Najbolj znan nogometaš, ki je doslej nosil dres St. Paulija, pa je gotovo v Hamburgu rojeni hrvaški napadalec Ivan Klasnić.

M. R./RTV SLO