Zdenko Verdenik. Foto: RTV SLO
Zdenko Verdenik. Foto: RTV SLO
Patrick Vieira
Vieiri ni bilo usojeno, da bi finale odigral do konca. Foto: EPA
Marcello Lippi
Lippi je presenetil z napadalno Italijo, ki je do zdaj nismo bili vajeni. Foto: EPA
Fabio Grosso
Grosso je morda največje odkritje mundiala v Nemčiji. Foto: Reuters
Luca Toni
Toni se je uveljavil kot prvi napadalec azzurrov. Foto: EPA

Zasluženo? Zasluženo glede na to, kaj so prikazali na celotnem prvenstvu. Srečno glede na to, kaj so prikazali v finalnem dvoboju. Francozi so bili glede kakovosti igre in ustvarjene priložnosti na splošno boljši tekmeci. Prevladovali so predvsem v drugem polčasu in podaljških. Ko je bilo pričakovati, da bodo Italijani prevzeli pobudo zaradi boljših kondicijskih sposobnosti, se je zgodilo nasprotno.

Francozi so do konca tekme in v podaljških narekovali ritem igre in prisilili Italijane v nenehno branjenje. Nespametna poteza Zidana in njegova izključitev ter predtem nesrečni poškodbi Henrya in Vieire so bili verjetno glavni razlogi za poraz Francozov pri streljanju enajstmetrovk.

Nogomet v prihodnosti
Zmagovalci na najpomembnejših tekmovanjih po navadi usmerjajo razvoj nogometne igre v prihodnosti in so zgled drugim. Za nadaljnji razvoj nogometne igre je dobro, da so najvišja mesta zavzeli Italijani in Francozi. V osnovi namreč gojijo napadalno igro, kjer so vrhunske tehnične sposobnosti in kreativnost igralcev najpomembnejše. Seveda gre za organizirano igro tako v napadu kot pri branjenju, kjer sta pomembni tako disciplina v igri kot odgovornost.

Brez revolucionarnih sprememb
Prvenstvo po pričakovanju ni postreglo z revolucionarnimi spremembami. Prostora za igro je vedno manj (agresivno consko branjenje), igra pa zato postaja vedno hitrejša (hitro gibanje žoge in igralca). Razliko v kakovosti igre ne gre toliko pripisati kondicijskim sposobnostim igralcem. Le-te morajo biti na vrhunski ravni in so bolj ali manj same po sebi umevne. Za uspešnost igre v napadu v zelo zgoščenem prostoru so nujni vrhunska tehnika in intelektualne sposobnosti igralcev. Saj le-te omogočajo hitro igro (direktno podajanje žoge), brez katere ni uspeha proti agresivni obrambi.

Ravnovesje med branjenjem in napadanjem
Osnova napadalne igre je dobro branjenje, kjer sodelujejo dejansko vsi igralci. Za uspešen napad je treba najprej odvzeti žogo nasprotniku. Vendar igra se začne, ko imamo žogo. Le-to je treba najprej ohraniti v svoji posesti in s protinapadom ali z dolgim napadom priti na zaključek. Občasno je mogoče tekmo zmagati tudi samo z dobrim branjenjem. To smo videli tudi na tem prvenstvu (npr. Portugalska). Vendar biti uspešen pomeni napadati in tvegati. Odvisno od situacije se v napad vključuje 5-6 igralcev. Igralcev, ki bi se samo branili ali samo napadali v sodobnem nogometu, ni več. Napad se navadno začne iz zadnje obrambne vrste. Zato morajo biti branilci poleg branjenja sposobni organizirati igro iz ozadja. Napad skozi sredino igrišča (presenetljiva direktna podaja v konico napada za hrbet nasprotni obrambi) ima prednost pred napadanjem po krilnem položaju.

GIede sistema igre ni nobenih novosti
Večina moštev na tem prvenstvu je nastopila s štirimi branilci v obrambni vrsti, prav tako tudi vsi štirje polfinalisti. V osnovi prevladuje sistem igre 4-4-2. Opazne pa so izpeljanke iz tega sistema, kot so igra z enim napadalcem, igra z enim ali dvema obrambno usmerjenima zveznima igralcema itd. Sistem igre ni tako pomemben, kot ga nekateri prikazujejo. Najpomembnejša je kakovost sodelovanja med igralci, ki je v največji meri odvisna od posamičnih sposobnosti igralcev in uigranostjo moštva.

Raznovrsten italijanski napad
Italijani so zgled raznovrstnosti in presenetljivosti napadanja. Za presenečenje in pritisk na nasprotna vrata skrbita z izmeničnimi vtekanji v konico napada po krilnem položaju oba branilca, Grosso in Zambrotta. Z menjavo mesta se vključujeta v napad tudi zunanja zvezna igralca Perrotta in Camoranesi. Pirlo in Totti sta odgovorna za presenetljive podaje v globino napada. Pirlo je tudi nevaren strelec iz druge vrste. Gattuso z veliko tekanja in uspešnimi dvoboji pri branjenju vnaša premoč v zvezni vrsti. Toni je glede na telesno višino zelo hiter in tehnično zelo izpopolnjen napadalec. Odličen je v igri z glavo in sposoben je tudi zadržati žogo v svoji posesti. Italijani so torej zasluženi svetovni prvaki. Lippiju je ob že znani odlično organizirani italijanski obrambni igri uspelo vnesti nov element poudarjene napadalnosti. Presenetili so sami sebe in naredili največjo uslugo nogometu.

Dr. Zdenko Verdenik