Na obeh medsebojnih finalih sta zlati pokal svetovnih prvakov dvignila kapetana s številko 10. V Mehiki 1986 jo je nosil Diego Maradona, v Italiji 1990 ga je nasledil Lotthar Matthäus, zdaj v Braziliji 2014 pa je kapetan s to sveto številko Lionel Messi. Foto: EPA
Na obeh medsebojnih finalih sta zlati pokal svetovnih prvakov dvignila kapetana s številko 10. V Mehiki 1986 jo je nosil Diego Maradona, v Italiji 1990 ga je nasledil Lotthar Matthäus, zdaj v Braziliji 2014 pa je kapetan s to sveto številko Lionel Messi. Foto: EPA
Miroslav Klose in Javier Mascherano
Skupno sta se Nemčija in Argentina srečali 20-krat, pri čemer so Nemci zmagali šestkrat, Argentinci pa devetkrat. Zadnji dvoboj leta 2012 v Frankfurtu so dobili gavči z 1:3 (Höwedes 81.; Khedira 45./ag, Messi 52., Di Maria 73.). Foto: EPA

Velesili svetovnega nogometa se bosta na svetovnih prvenstvih pomerili že sedmič: dvakrat sta se reprezentanci srečali v skupinskem delu, dvakrat v četrtfinalu in dvakrat v finalu. Med 1958 in 2010 je Argentina slavila le enkrat, in to na najpomembnejšem odru v finalu Mehike 1986. Nemčija je bila boljša kar štirikrat, predvsem je v Italiji 1990 v ponovitvi finala vrnila udarec, pred tokratnim srečanjem pa velja izpostaviti to, da je elf na zadnjih dveh prvenstvih izločil la albiceleste v četrtfinalu.

Skok v "antično zgodovino"
Prvič so se Argentinci z (Zahodnimi) Nemci srečali leta 1958 na Švedskem. Proti branilcem naslova svetovnih prvakov so samooklicani favoriti za naslov doživeli trd pristanek na tleh: kljub zgodnjemu vodstvu so Južnoameričani v Malmöju izgubili z 1:3. Zgodnji izpad je prinesel popoln preobrat v argentinskem nogometu, ki je nato izumil "catenaccio" Helenia Herrera. Posledica je bila vidna na SP-ju 1966 v Angliji, ko v ostrem dvoboju v Birminghamu ni bilo golov (0:0), zato pa toliko več prekrškov in ostrih štartov.

Azteca in finale za sladokusce
Dvajset let pozneje sta Argentina in Zahodna Nemčija poskrbeli za vrhunec fantastičnega turnirja v Mehiki 1986. Nepričakovani, a zasluženi finale v Ciudad de Mexicu na legendarni Azteci je nemudoma postal klasika. Argentinci so povedli v 23. minuti, po zadetku z glavo branilca Joseja Luisa Browna, ki mu je žogo v prostem strelu podal Jorge Burruchaga. V 56. minuti je Jorge Valdano podvojil vodstvo, a Nemci v zelenih dresih se niso vdali: dva kota za dva zadetka v sedmih minutah in izenačenje. Zadela sta oba napadalca Karl-Heinz Rummenigge in Rudi Völler.

A samo tri minute po izenačenju se je Diego Maradona le otresel obliža Lotharja Matthäusa in v prostor poslal idealno podajo za Jorgeja Burruchago, ki je neusmiljeno zadel za 3:2 in drugi naslov svetovnih prvakov. Argentina je zasluženo in v velikem slogu ter pod vodstvom najboljšega na svetu, pri čemer je "El Diez" blestel zlasti v izločilnih bojih, dvignila zlati pokal. Finale za sladokusce, ki se je kot najboljši finale zgodovine postavil ob bok finalu Mehike 1970 Brazilija - Italija 4:1.

Finale Mehika 1986: Podaja Maradone in zmagoviti gol Burruchage od 2:59

Olimpico in najgrši finale zgodovine
Čez štiri leta se je edinkrat doslej na SP-jih ponovil finale. Nemčija je mlela na začetku, elan prihajajoče združitve je v izločilnih bojih pojenjal, a hladnokrvnost elfa pri strelih z bele točke je bila preveč za Anglijo v polfinalu. Argentina se je "pritihotapila", z veliko sreče sploh napredovala iz skupine, nato pa s popolnim antinogometom izločila Brazilijo in po 11-metrovkah še Jugoslavijo in Italijo.

8. julija 1990 se je na Olimpicu udarjalo, onemogočalo in teklo, Argentinci so sprožili en sam strel na vrata, na drugi strani so Nemci grozili in streljali od samega začetka, za nameček so od 65. minute imeli igralca več po izključitvi, rezervista Pedra Monzona. Vseeno pa je odločitev padla šele v zadnjih minutah in po eni najspornejših odločitev. Mehiški sodnik Edgardo Codesal je naprej v 84. minuti zavrnil najstrožjo kazen, potem ko je bil s stikom v nemškem kazenskem prostoru ustavljen rezervist Gabriel Calderon. Sledil je hitri nemški protinapad in Roberto Sensini je z nogo zbil žogo, ob tem pa je Rudi Völler padel in Mehičan je pokazal na 11-metrovko.

Siloviti protesti albicelesta niso pomagali in Andreas Brehme je prevzel odgovornost, na drugi strani pa je bil veliki junak 11-metrovk Sergio Goycochea, o katerem so ga sanjali že Jugoslovani in Italijani. "El Vasco" se je vrgel v pravo desno smer, a je bil Brehme preveč natančen, in najgrši finale je bil odločen. Leta pozneje je Brehme mirno priznal, da stika s Sensinijem ni bilo in s tem tudi ne enajstmetrovke, ki je Nemčiji prinesla tretji naslov svetovnih prvakov.

Finale Italija 1990: Sporna in odločilna 11-m od 7:17 dalje

Na nemških tleh Argentinci zapravili zmago
Za moštvi, ki bosta v nedeljo odločali o naslovu, sta veliko pomembnejši zadnji dve srečanji v četrtfinalu, ko so obakrat slavili Nemci. Na domačem SP-ju 2006 so v Berlinu nasproti dobili izredno prepričljive Argentince, ki so pod vodstvom Joseja Pekermana kazali izredno všečne igre. In tudi na Olympiastadionu so bili boljši, pobudo pa kronali na začetku 2. polčasa z golom Roberta Ayale. Ko je se je zdelo, da imajo gavči tekmo pod nadzorom, je sledila ključna taktična napaka Pekermana: motor moštva Juana Riquelmeja je v 72. minuti zamenjal z defenzivcem Estebanom Cambiassom.

Pobuda je prešla v roke gostiteljev in Miroslav Klose je izenačil v 80. minuti. Sledil je oster boj brez drugega zadetka, tako da so odločale enajstmetrovke. Nemci so bili brezhibni, Jens Lehmann pa je pomočjo plonklistka prebral strel Ayale, z domnevnim zapiskom pa zmedel še Cambiassa in elf je šel naprej. Pri Nemčiji je že igrala peterica nedeljskih finalistov (Lahm, Mertensacker, Schweinsteiger, Klose in Podolski), selektor Joachim Löw pa je bil takrat še pomočnik, pri poražencih je igral le Maxi Rodriguez, medtem ko sta Lionel Messi in Rodrigo Palacio slovo spremljala s klopi.

Štiri leta pozneje štiri nič za elf
V Južni Afriki 2010 so bili Argentinci znova suvereni v skupini in nadigrali Mehiko v osmini finala s 3:1. Na drugi strani so se Nemci kar namučili, a nato v prvem izločilnem boju razbili Anglijo s 4:1. Tokrat je Južnoameričanom s klopi poveljeval Diego Maradona, čigar odprti in kaotični sistem je naletel na mino. Že v 3. minuti je zadel Thomas Müller, v drugem polčasu pa so ob popolni argentinski ofenzivi sledili smrtonosni protinapadi in dva gola Miroslava Kloseja, vmes je zadel še Arne Friedrich.

Pri zmagovalcih je igrala kar enajsterica Nemcev, ki bodo v Riu igrali za večno slavo: Neuer, Lahm, Mertensacker, Boateng, Khedira, Schweinsteiger, Kroos, Özil, Müller, Podolski in Klose, selektor pa je seveda že bil Löw. Pri grdo potolčeni Argentini so igrali zdajšnji nosilci igre Romero, Demichelis, Di Maria, Maxi Rodriguez, Messi in Higuain, na klopi je bil tudi rezervni vratar Andujar.

Torej po kom se bo zgledoval finale na Maracani v Riu: po klasiki iz Aztece ali dolgčasu z Olimpica? Ne spreglejte še prihajajočih napovedi pred velikim finalom Nemčija - Argentina.