Slovenski športniki so bili med sprehodom odlično razpoloženi. Foto: STA
Slovenski športniki so bili med sprehodom odlično razpoloženi. Foto: STA

Sedmerice, ki bo uvodni dan poskrbela za prve slovenske nastope v Riu, ni bilo na sloviti Maracani, je pa zato utrip doživela rokometna reprezentanca.

Brazilcem je ob prvem gostovanju olimpijskih iger v Južni Ameriki, tako kot večini organizatorjev doslej, občinstvo uspelo vse do zadnjega trenutka zadržati v negotovosti, kdo bo prižgal olimpijski ogenj. Ni pa jim uspelo skriti vojske, ki je pred slovesno otvoritvijo izpraznila ulice v okolici slovite Maracane. Vojakov je mrgolelo, bili so na vsakem koraku, na slehernem mostu, tovornjake pa so parkirali tako, da so zapirali poti v stranske ulice. Pred leti so v Sočiju Rusi uspešno skrivali vojsko, v Braziliji je ta edina, ki tudi pri domačinih vzbuja strahospoštovanje.

Okolica kultnega nogometnega stadiona je slikovita. Brazilski temperament je moč črpati iz grafitov, ki so vsepovsod. So nas pa organizatorji na otvoritvi vse do konca pustili čakati na sambo in karneval. Na posebnost, ki je postavila piko na i otvoritvi 31. olimpijskih iger. Zdaj si želimo športnega karnevala, barvitega in zanimivega. Čeprav je otvoritev iger vselej poseben izziv za organizatorje, se iger spominjamo po športnih dosežkih in presežkih. Organizacijske težave in pomanjkljivosti, ki so se na naslovnicah, včasih tudi neupravičeno, znašle pred začetkom iger, bodo pozabljene. V ospredje prihajajo športni velikani in zgodbe, ki jih zaradi nepredvidljivosti lahko spiše le šport.

Eno takšnih je spisal Vanderlei Corderio de Lima, ki je prižgal olimpijski ogenj, pred 12 leti v Atenah pa ob napadu gledalca ostal brez olimpijskega zlata v maratonu. Na istih igrah je svojo prvo kolajno osvojil tokratni slovenski zastavonoša Vasilij Žbogar, ki je v Riu edini od slovenskih športnikov, ki že imajo olimpijsko kolajno. 60-članska slovenska odprava je v Braziliji pripravljena na to, da spiše svojo zgodbo o uspehu, v svetovnem merilu bodo to morda zgolj drobtinice, ki pa jih slovenski šport še kako potrebuje. Če smo samokritični, je težav v slovenskem športu približno toliko, kot jih imajo Brazilci pri organizaciji iger in tudi mi bomo z veseljem pozabili na njih ob morebitnih uspehih v Riu.

Naslednjih 16 dni ponuja športni karneval zanimive boje, za marsikaterega športnika vrhunec kariere.