Slovenija je ponovno v šahovskem vrhu. Nekaj talentov se še spomnimo, če ne Luke Leniča, ki je pred 12 leti postal svetovni mladinski prvak, pa vsaj starejši zagotovo Bruna Parme, ki je postal svetovni mladinski prvak 1961. Po njunih poteh zdaj stopa članica šahovskega kluba Komenda Laura Unuk. Poslušalci Vala 202 so jo izbrali za ime preteklega tedna in ob tej priložnosti je nastal naslednji pogovor.

Se že zavedaš, kaj ti je uspelo?
V bistvu zdaj, po nekaj dneh, ko sem se lahko malce spočila, počasi dojemam vse skupaj.

Uspehov si sicer vajena, bila si prvakinja na članskem državnem prvenstvu, a uspeh na SP-ju je nekaj drugega. Lahko orišeš, kako je potekal odločilni dvoboj? Se spominjaš zadnjih potez? Si bila zelo nervozna?
Že pred začetkom partije sem bila nervozna. To je bilo zadnje kolo, delila sem si prvo mesto in vedela sem, da moram zmagati. Ko je sosednja deska remizirala, je bila to še večja motivacija. Ko mi je dala nasprotnica roko, mislim, da sem bila najsrečnejša oseba na svetu. Tako sem se počutila.

Kako bi opisala svoj slog igre?
Sem bolj strateška igralka, nerada napadam, rada igram končnice in rada igram počasi, kar je v nasprotju z napadalnim šahom.

Nekateri šahisti šah igrajo tudi brez potez in brez polja, zgolj s predstavo v glavi. Tudi ti?
Z družino sem že igrala šah na ta način. Ker ne obvladajo šaha najbolj, je šlo le za nekaj potez. Zanimivo je, saj ni šahovnice in moraš več razmišljati.

Kako, da ti je uspelo postati svetovna prvakinja, čeprav ne prihajaš iz šahovske družine?
Dedek je igral šah. Ko sem bila majhna, me je povabil, ali bi igrala z njim. In tako se je začelo. V osnovni šoli sem se pri osmih letih vpisala v krožek, nato se je začelo resno učenje.

Kako, da si se priključila prav šahovskemu krožku?
Poskusila sem v več krožkih, pred začetkom šole tudi plavanje in ples. V osnovni šoli sem bila tudi v pevskem zboru, vendar to ni bilo zame, prav tako ne likovni krožek. Šah mi je bil vedno zanimiv in tako sem dobila motivacijo.

Obiskuješ prvi letnik gimnazije Bežigrad, 1. š oddelek. Š najbrž pomeni šport?
Da, odločila sem se za športni oddelek.

Šah med mladostniki ne velja za resen šport, si izjavila. Lahko malce razširiš to misel. Se je zdaj kaj spremenilo, ko si postala svetovna prvakinja?
Ne verjamem. Šah nikoli ni bil rangiran kot šport. Saj tudi rečejo šport in šah. Preostali športi, nogomet, košarka, tam se premikaš, tečeš, medtem ko pri šahu sediš in zdi se, da to nima zveze s športom. Vendar ni tako. Potrebuješ veliko kondicije, da zdržiš partije, ki trajajo do pet ali šest ur. Moraš se ukvarjati s tekom, s telovadbo.

Kako združuješ šah in šolo. Je lažje, ker si v športnem oddelku gimnazije?
Naj bi bilo lažje, saj se prilagajajo pri spraševanjih in testih. Zdaj, ko sem v srednji šoli, je več snovi in je težje. Šola mora biti na prvem mestu. Seveda se bom še naprej udeleževala tekmovanj, a najprej mora biti v šoli vse urejeno.

Kako daleč pa sežejo tvoje želje na šahovskem področju?
Rada bi v treh letih postala ženska velemojstrica. To bi bilo super. Seveda pa bi nekoč rada postala tudi svetovna prvakinja v ženskem šahu.

In postala zvezdnica, kot je Magnus Carlsen?
Da.