Magnus Carlsen in Sergej Karjakin sta zadnjo partijo igrala poleti na mastersu v Bilbau, ki ga je (nastopilo je šest šahistov) zanesljivo dobil Norvežan. Foto: EPA
Magnus Carlsen in Sergej Karjakin sta zadnjo partijo igrala poleti na mastersu v Bilbau, ki ga je (nastopilo je šest šahistov) zanesljivo dobil Norvežan. Foto: EPA

Za naslov svetovnega prvaka je Carlsen odigral že dva dvoboja z Anandom (2013 in 2014) in takšne izkušnje v vrhunskem šahu pomenijo ogromno prednost.

Darja Kapš
Darja Kapš, ambasadorka šaha pri ŠZS-ju, bo v New Yorku spremljala dvoboj 2. kroga in bo za MMC tudi napisala nekaj prispevkov. Foto: Osebni arhiv

Dvoboj med Fischerjem in Spaskim leta 1972 je zaradi političnih interesov in močne medijske podpore poosebljal rivalstvo svetovnih velesil ZDA in Sovjetske zveze v času hladne vojne. Njun šahovski dvoboj je bil za svetovno javnost zanimiv predvsem zato, ker je predstavljal boj dveh ideologij in vrednot. Slavil je Američan Fischer in zanimivo je, da so iz hladne vojne tudi ZDA izšle kot zmagovalka.

Magnus Carlsen
Magnus Carlsen, branilec naslova in številka ena svetovnega šaha, je velemojster postal pri 13 letih. Foto: EPA

Šah je šport, pa če je to ljudem všeč ali ne. Ker pa je v svoji osnovi predvsem miselna igra, sodi v skupino miselnih športov.

Slovenski šah ima lepo prihodnost. Obetavna je predvsem Laura Unuk (na fotografiji ob Darji Kapš), ki je leta 2014 pri 14 letih postala svetovna mladinska prvakinja. Foto: Barbara Kožar

Slovenski šah ima izjemen potencial, ki ga bo treba v prihodnje še bolj razviti. Imamo četico kvalitetnih velemojstrov, ki pa nimajo ustreznih razmer za dosego svetovne elite.

Anatolij Karpov in Gari Kasparov
Dvoboji med Kasparovom in Karpovom so bili klasika osemdesetih let. Spremljal jih je ves svet. Foto: EPA

Šah je nekakšna zmes igre, znanosti in umetnosti. Šah je nekakšna miniatura življenja in šahovnica s figurami, ki so zapletene v borbo, je miniatura človeškega sveta.

dr. Milan Vidmar
Dvoboj za svetovnega prvaka bo gostil New York od 11. do 30. novembra. Foto: EPA

New York bo od 11. do 30. novembra gostil dvoboj za svetovnega prvaka v šahu med Magnusom Carlsenom in izzivalcem Sergejem Karjakinom. 26-letna šahista (Carlsen bo 26. rojstni dan praznoval 30. novembra) bosta odigrala 12 šahovskih partij. Pogovarjali smo se z Darjo Kapš, ambasadorko šaha pri Šahovski zvezi Slovenije, ki ta teden potuje v New York in si bo ogledala eno izmed partij dvoboja. Za MMC bo pripravila tudi nekaj prispevkov.


Carlsen in Karjakin. Oba izjemna šahista, oba rojena leta 1990, oba velemojstra že v otroških letih. Karjakin je to postal že pri 12 letih in 7 mesecih (najmlajši v zgodovini), Carlsen pri 13 letih in 4 mesecih. Oba sta predstavnika sodobnega šaha. Komu dajete prednost in zakaj?
Menim, da bo slavil Carlsen, preprosto zato, ker ima več izkušenj v igranju dvobojev. Za naslov svetovnega prvaka je namreč odigral že dva dvoboja z Anandom (2013 in 2014) in takšne izkušnje v vrhunskem šahu pomenijo ogromno prednost. Obenem ima Carlsen tudi večje šahovske dosežke na klasičnih turnirjih, trenutno najvišji rating in je aktualni svetovni prvak. Vse to ustvarja psihološko premoč nad nasprotnikom.

Tekmeca sta se julija spet srečala na mastersu v Bilbau, kar je bil že njun 21. medsebojni dvoboj. Uspešnejši je Carlsen, ki ga tudi zato postavljajo v vlogo favorita. Lahko Karjakin s čim preseneti Carlsena? Je možno, da je v teh zadnjih nekaj tednih pripravil zmagovito taktiko?
V šahu je seveda vse mogoče. Velikokrat o končnem izidu partije odločajo malenkosti, kot je dnevna forma ali posamezen preblisk med partijo, ki lahko dobljeno pozicijo sprevrže v izgubo ter povzroči pravo nočno moro pri igralcu. Kolikor sem po družabnih omrežij spremljala priprave obeh, lahko rečem, da sta bila oba zelo marljiva. Pri Carlsenu se opazi, da veliko pozornosti posveča tudi fizičnim pripravam, medtem ko se Karjakin psihološko pripravlja na drugačne načine ... Zagotovo sta oba igralca šahovsko do podrobnosti preučila drug drugega. Bo pa Karjakin težko presenetil tako univerzalnega igralca, kot je Carlsen. Če mu to uspe in bo v uvodnih partijah dosegel kakšno zmago, potem bo tudi Rusa težko ustaviti.

Se že ve, kdo bo imel v prvem krogu bele figure?
Ne. To bo na prizorišču določil žreb.
Kako velika prednost je, če šahist igra z belimi figurami?
Na vrhunski ravni je to lahko odločilna prednost. Tisti, ki ima bele figure, lahko strateško izbere, kakšna bo igra. Beli narekuje tok dogajanja, črni pa se na to odzove.

Nasprotnika bosta odigrala 12 partij. Kaj se zgodi, če bo na koncu 6:6?
Če je rezultat po 12 partijah (klasični tempo je 90 minut na igralca + 30 sekund na potezo) izenačen, se dodatno igrajo še štiri partije pospešenega šaha (vsak igralec ima na razpolago 25 minut + 10 sekund na potezo). Če je rezultat tudi po teh partijah neodločen, sledi dvoboj v hitropoteznem šahu (10 partij), kjer ima vsak igralec na voljo 5 minut + 3 sekunde na potezo. Če je tudi po tem dvoboju rezultat neodločen, se igra zlata partija, kjer ima igralec z belimi figurami 5 minut časa in igralec s črnimi figurami 4 minute. Beli ima torej minuto prednosti, a če je rezultat te partije remi (neodločeno), postane svetovni prvak igralec s črnimi figurami.

Nekoč so bili dvoboji za naslov šahovskega svetovnega prvaka res velik dogodek. Bi lahko šahisti nove generacije spet sprožili podobno navdušenje?
Doslej so najodmevnejši šahovski dvoboji odražali družbeno klimo in politični kontekst v konkretnem časovnem obdobju. Šahovski dvoboji so bili orodje politike in politične propagande, zato niti ne čudi, da so bili svetovno tako zelo odmevni. Na primer dvoboj med Fischerjem in Spaskim leta 1972 je zaradi političnih interesov in močne medijske podpore poosebljal rivalstvo svetovnih velesil ZDA in Sovjetske zveze v času hladne vojne. Njun šahovski dvoboj je bil za svetovno javnost zanimiv predvsem zato, ker je predstavljal boj dveh ideologij in vrednot. Slavil je Američan Fischer in zanimivo je, da so iz hladne vojne tudi ZDA izšle kot zmagovalka. Naslednji takšni odmevni dvoboji so bili med Karpovim in Kasparovim v osemdesetih letih. Sicer sta se merila dva Sovjeta, vendar je cel svet znova opazoval, ali bo slavil predstavnik tradicionalističnih vrednot ali predstavnik revolucionarne, svobodnjaške politike. Zmagal je Kasparov in kmalu zatem je revolucionarno razpadla še Sovjetska zveza. Kljub poskusom, da se letošnji "meč" predstavi kot nekakšna oživitev dvoboja leta 1972, ko sta se spopadla Zahod in Vzhod, menim, da je premalo elementov in političnega interesa za zgodbo, ki bi imela svetovno sporočilo. Trenutne politične okoliščine bi za odmevnost potrebovale dvobojevalce iz Sirije, Afganistana, Kitajske, ZDA ali Rusije. Neodvisno od tega pa bo letošnji dvoboj med šahovsko javnostjo zagotovo izjemno spremljan, o njem se bo po šahovskih kanalih poročalo po vsem svetu.

Kako bi se končal dvoboj, če bi se Carlsen pomeril z Garijem Kasparovom?
Tudi ta dvoboj bi se po mojem mnenju končal v prid Carlsena, saj bi se Kasparovu poznala odsotnost iz šahovskih aren. Kasparov se je povsem posvetil politiki in svetu managementa. Tu in tam sicer odigra kakšen ekshibicijski meč, ki požanje veliko zanimanja šahovske javnosti. Nazadnje smo ga lahko videli, kako se je letos aprila pomeril z vodilnimi ameriškimi šahisti, aktualnimi olimpijskimi prvaki, in pristal na 4. mestu. Neverjetno je bilo, da je skorajda v vsaki poziciji dosegel prednost, a jo je žal zaradi pomanjkanja igranja turnirskega šaha zapravil. Ne glede na vse menim, da še vedno sodi med deset najboljših igralcev sveta in bi se brez težav lahko vrnil v šahovski svet ter mu celo znova zavladal.

Imajo najboljši šahisti kakšne svetovalce, trenerje?
Vsekakor. Danes najboljši šahisti sveta sodelujejo sočasno z več šahovskimi kolegi/sovrstniki na način, da ti zanje pripravljajo vsebine, kjer so dokazano najboljši strokovnjaki. Za to niti ni potrebna fizična bližina, temveč le Skype. Poleg šahovskih svetovalcev imajo nekateri menedžerje, ki jim svetujejo v vseh življenjskih in šahovskih okoliščinah.

Bo dolgoletni predsednik Fide Kirsan Iljumdžinov, ki je na črnem seznamu ameriškega finančnega ministrstva in ima prepovedan vstop v ZDA, saj ga sumijo protizakonitih finančnih operacij, vendarle lahko prišel v New York?
Dvomim, da bi za Kirsana veljala kakšna drugačna pravila kot za druge, ki niso zaželeni v ZDA.

Šah ima tudi politično težo. Ravno Iljumdžinov je zelo sporen, saj se je med šahiranjem med drugim fotografiral s Sadamom Huseinom, Moamerjem Gadafijem in Bašarjem Al Asadom ...
Kirsan je v prvi vrsti predvsem zelo vpliven politik (je predsednik republike Kalmikije) in šele potem predsednik Fide, ki ji predseduje že od leta 1995. Tudi zato so v šahovskem svetu čedalje bolj glasni očitki o njegovem spornem in neučinkovitem vodenju Fide.

Svetovno pozornost je pritegnil septembra 1997, ko je trdil, da so ga ugrabili vesoljci in ga odpeljali na drug planet. Je med šahisti veliko ljudi, ki so izjemno inteligentni, vendar v družbi veljajo za nore ali vsaj čudake?
Res je nekaj takšnih, vendar je večina takšnih, ki so zelo inteligentni in tudi zelo dobro vpeti v družbo. So krasni ljudje in jih najdemo na zelo pomembnih družbenih položajih, doktorji znanosti, profesorji na fakultetah in osnovnih šolah, kulturniki, politiki in gospodarstveniki.

Kaj bi odgovorili tistim, ki pravijo, da šah ni šport?
Tu ni dileme, šah je šport, pa če je to ljudem všeč ali ne. Ker pa je v svoji osnovi predvsem miselna igra, sodi v skupino miselnih športov. Razprave o tem, ali je šah dejansko šport in med katere discipline naj se ga uvrsti, bodo seveda potekale še naprej. A dejstvo je, da je leta 1999 Mednarodni olimpijski komite šah uradno priznal kot šport. Šah je odtlej razumljen kot šport in rekreacija ter odlično pedagoško sredstvo za razvijanje odlik mišljenja in osebnosti. Večina svetovnih držav šah priznava kot šport in ga iz tega naslova tudi financira, vendar je kljub temu znotraj zakonodaje še vedno različno kategoriziran. Pri nas je standardni šah kot profesionalna disciplina uvrščen v drugi razred od petih športnih panog.

Kako utrujen je šahist po težki partiji?
Odgovorila bi s citatom dr. Milana Vidmarja, znanstvenika in velemojstra: "Šah je nekakšna zmes igre, znanosti in umetnosti. Šah je nekakšna miniatura življenja in šahovnica s figurami, ki so zapletene v borbo, je miniatura človeškega sveta." Predstavljajte si torej, kako utrujen si, ko v nekaj urah podoživiš življenje v malem.

Presenetljiv je podatek, da je Šahovska zveza Slovenije druga najbolj množična športna organizacija v Sloveniji, saj ima okrog 150 klubov, 250 šahovskih krožkov in približno 15.000 šahistk in šahistov. Je priljubljenost šaha res tako velika?
Šah je nedvomno najbolj igrana in priljubljena športno-miselna igra na svetu. Razmah računalniške tehnologije to priljubljenost le še povečuje in škoda, da doslej še niso opravljene raziskave, kolikšno število šahistov dnevno igra na svetovnem spletu. Prepričana sem, da bi bila tista številka še bolj presenetljiva. Pripeljala bi do spoznanja, kako bistvena in množična je ta vsakodnevna dejavnost za človeka.

Lani decembra je Šahovska zveza Slovenije na slavnostni akademiji počastila 80-letnico obstoja. "Nekdanja Jugoslavija je bila dolga desetletja druga šahovska velesila na svetu, takoj za Sovjetsko zvezo. Šahovska zveza Jugoslavije je temeljila na Slovencih, prvi predsednik je bil Slovenec, tudi v reprezentanci na olimpijskih igrah v šahu v Dubrovniku leta 1950 je bila polovica reprezentance, ki je osvojila zlato, iz Slovenije," je takrat povedal podpredsednik Mednarodne šahovske zveze Boris Kutin. Kam bi danes uvrstili slovenski šah?
Slovenski šah ima izjemen potencial, ki ga bo treba v prihodnje še bolj razviti. Imamo četico kakovostnih velemojstrov, ki pa nimajo ustreznih razmer za dosego svetovne elite (pomanjkanje zaprtih turnirjev v standardnem šahu, rednih treningov, namenskih sponzorskih sredstev in podobno). Veliko obeta ženski mladinski šah, kjer je konkurenca velika in zato rezultati nadpovprečni. Gledano v svetovnem merilu, bi Slovenijo uvrstila v zgornjo polovico držav z vso možnostjo, da posežemo po vrhu. Sposobnosti vsekakor imamo, potrebujemo pa dodatno podporo.

So kakšne možnosti, da bi šah postal olimpijski šport? Kam bi bolj sodil, na letne ali zimske igre?
O tem potekajo redne razprave. Če se bo to kdaj zgodilo, bo šah postal zimska disciplina.

Koliko je Carlsen pripomogel k popularizaciji šahovske igre?
Zelo. Njegov vpliv se že pozna pri mlajših rodovih. Gre za povsem nov princip popularizacije, ki dela šah bolj urban in dostopen vsem uporabnikom, ne le izbranim elitam. V tem oziru je Carlsen izjemen ambasador šaha.

Če v tenisu lahko dobro živi od svojega športa prvih sto igralcev, kako je s tem pri šahu?
Le prvih deset. Najboljših sto je sicer profesionalcev in se lahko preživljajo s šahom, da pa dobro živiš in se ne ukvarjaš z mislijo, ali boš dobil povabilo na kakšen pomemben turnir ali ne, moraš biti med deset igralcev na svetu.

Ste že kdaj v živo gledali dvoboj za naslov prvaka?
Ne, zato si tako zelo želim v New York. Ker organiziram turnirje, me zanima tudi, kako poteka organizacija na najvišji ravni. Žal nisem dobila vstopnic za prvo kolo, saj so bile hitro razprodane. V živo bom spremljala 2. kolo, ki bo v soboto (12. novembra). Upam, da ne bo prehitrega remija, saj v uvodnih kolih igralci navadno ne tvegajo radi preveč.

Za naslov svetovnega prvaka je Carlsen odigral že dva dvoboja z Anandom (2013 in 2014) in takšne izkušnje v vrhunskem šahu pomenijo ogromno prednost.

Dvoboj med Fischerjem in Spaskim leta 1972 je zaradi političnih interesov in močne medijske podpore poosebljal rivalstvo svetovnih velesil ZDA in Sovjetske zveze v času hladne vojne. Njun šahovski dvoboj je bil za svetovno javnost zanimiv predvsem zato, ker je predstavljal boj dveh ideologij in vrednot. Slavil je Američan Fischer in zanimivo je, da so iz hladne vojne tudi ZDA izšle kot zmagovalka.

Šah je šport, pa če je to ljudem všeč ali ne. Ker pa je v svoji osnovi predvsem miselna igra, sodi v skupino miselnih športov.

Slovenski šah ima izjemen potencial, ki ga bo treba v prihodnje še bolj razviti. Imamo četico kvalitetnih velemojstrov, ki pa nimajo ustreznih razmer za dosego svetovne elite.

Šah je nekakšna zmes igre, znanosti in umetnosti. Šah je nekakšna miniatura življenja in šahovnica s figurami, ki so zapletene v borbo, je miniatura človeškega sveta.

dr. Milan Vidmar