Volitve predsednika in drugih organov bodo 24. novembra v Zagrebu. 76-letni Kocijančič je 17. avgusta lani postal vršilec dolžnosti predsednika EOC; dotedanji predsednik Patrick Hickey se je moral začasno umaknil s te funkcije, potem ko so ga v Riu de Janeiru med olimpijskimi igrami aretirale brazilske oblasti zaradi suma nezakonite preprodaje olimpijskih vstopnic.

V hrvaški prestolnici bodo konec prihodnjega tedna volili tudi podpredsednika, kandidata sta Danec Niels Nygaard in Nizozemec Andre Bolhuis, za generalnega sekretarja je tudi samo en kandidat, Italijan Raffaele Pagnozzi, za mesto blagajnika pa se prav tako poteguje le Ciprčan Kikis Lazarides.

Kocijančič je 28. marca letos dobil podporo izvršnega odbora OKS-a, ki ga je vodil 23 let, od ustanovitve leta 1991. "Vidim, da imam zelo veliko podpore, ker so kolegi v EOC-ju videli, kako sem se obnašal pri nenadni in hitri zamenjavi Hickeyja. Videli smo, da je bilo nekaterim področjem posvečeno premalo pozornosti, in to smo večinoma uredili, iz tega tudi izhaja podpora," je že poleti, še pred začetki kandidacijskih postopkov, povedal Kocijančič.

Tako je zdaj edini kandidat za vodenje EOC-ja, ki ima nekaj manj kot deset milijonov evrov letnega proračuna. Glavno tekmovanje pod njegovim okriljem so evropske igre, prve so bile leta 2015 v Bakuju, druge pa bodo v Minsku v Belorusiji leta 2019.

"V Bakuju smo leta 2015 pripravili zelo uspešne prve evropske igre, ki naj bi postale najpomembnejše tekmovanje za olimpijskimi igrami. Potem smo iskali novega prireditelja, najdlje smo prišli na Nizozemskem, kjer pa se je pristojna ministrica odločila, da iger tam ne bo. Naslednje evropske igre bodo v Minsku, opredelili smo se za 16 športov, ki bodo v programu, mnogi bodo kvalifikacijski za OI v Tokiu. Evropa je zadnja celina, ki ima svoje igre, že dolgo jih imajo v Aziji, Ameriki, Afriki in Oceaniji," je pojasnil Kocijančič.