Slovenski športniki bodo tekmovali v atletiki, športni in ritmični gimnastiki, tenisu, plavanju, kajaku sprintu ter borilni veščini sambo. Slovenci so se prve poletne univerzijade udeležili leta 1995 v Fukuoki na Japonskem, doslej pa so s poletnih univerzijad v domovino prinesli 18 kolajn, od tega pet zlatih, šest srebrnih in sedem bronastih.

Belakova z zastavo na odprtju
Slovenska odprava sicer skupno šteje kar 45 članov. Slovesnost ob odprtju univerzijade bo 6. julija v Kazan Areni, ki sprejme kar 45.000 gledalcev. Čast nositi slovensko zastavo je pripadla telovadki Teji Belak. Predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (Susa) Otmar Kugovnik je na uradni predstavitvi slovenske delegacije napovedal, da si bo prizadeval povrniti univerzijado med športe, ki štejejo za kategorizacijo športnikov. Cilj slovenske reprezentance je tudi popraviti okrnjen ugled Slovenske univerzitetne športne zveze v mednarodni športni javnosti po odpovedani zimski univerzijadi v Mariboru.

Pred odhodom srečo zaželel tudi Bertoncelj
Čeprav univerzijade po odmevnosti ni mogoče primerjati z največjimi športnimi tekmovanji, kot so olimpijske igre ali svetovna prvenstva ter je v senci tudi pravkar trajajočih sredozemskih iger v Mersinu, pa športnikom odhod na takšno tekmovanje zelo veliko pomeni. "Nastopil sem na štirih univerzijadah, s katerih imam samo lepe spomine. Prvo zmago na univerzijadi imam v zelo lepem spominu in mi je pomenila odskočno desko za nadaljnje dosežke. Konkurenca v gimnastiki je na zelo visoki ravni in v našem športu gre za eno pomembnejših tekmovanj v celotni karavani," je dejal telovadec Sašo Bertoncelj, ki ga sicer ni več med člani odprav na univerzijade. Tokrat je v vlogi izkušenega "seniorja" pozdravil mlade športnike pred odhodom v Rusijo.

Odprava pa je še pred odhodom doživela že prvo odpoved. Telovadka Tjaša Kysselef si je na sredozemskih igrah poškodovala desni gleženj in v Kazan ne bo odpotovala.