vsem, ki radi vijugajo zunaj urejenih smučišč, ponudil kar nekaj takšnih užitkov.

"Večinoma so to tisti, ki so se že naveličali smučati po urejenih smučiščih in bi radi poskusili nekaj novega. To je primerna dejavnost, da pripelješ smučarje na novo raven," je povedal gorski vodnik Mitja Šorn, ki na Voglu pozna najboljše terene za vse, ki so željni zarezati sled v deviško belino novozapadlega snega. Užitek, ko s posebnimi (precej širšimi, kot so običajne alpske) smučmi zapelješ po strmem hribu in si do kolen v svežem snegu, se za mnoge ne more primerjati s klasičnim smučanjem, pa čeprav je zarezna tehnika naredila smučanje prijaznejše. Če je sneg suh, če gre za pravi pršič ("powder"), je doživetje še intenzivnejše ...
Prva zapoved: plazovni trojček
Ko se odločamo za takšno avanturo, je priporočljivo najeti izkušenega gorskega vodnika, ki vam bo priskrbel tudi primerno opremo (če bi jo kupovali sami, je cena hitro lahko 800 evrov in več), držati pa se je treba še nekaterih priporočil. "Prva stvar, ki se je moramo držati zunaj urejenih smučišč, je, da imamo s seboj plazovni trojček, torej žolno, lopato in sondo, saj nas le tako lahko izkopljejo pravočasno, če nas zasuje plaz. Hkrati je treba na spletni strani ARSA spremljati poročila o snežnih plazovih. Če se držimo teh priporočil, je smučanje lahko varno," nam je pripovedoval Mitja Šorn, ki še ni doživel kakšne nesreče, saj pravi, da je "ziheraš" in noče izzivati usode.

Za preživetje ključnih prvih 15 minut
Če se zgodi nesreča, je ključnih prvih petnajst minut. "Ko nas zasuje plaz, imamo pod plazom dovolj zraka za petnajst minut. Če imamo vso opremo in nas prijatelji izkopljejo v tem času, imamo kar 95-odstotno možnost preživetja. Po teh petnajstih minutah možnost preživetja drastično pada. Torej, prvih petnajst minut je ključnih in tu nam lahko pomaga le prijatelj, ki je z nami na turi. Če je teren nevaren, se moramo razmakniti, da plaz ne zasuje vseh, ker če zasuje tudi prijatelja, nam ne bo nič pomagal. Pomembno je imeti kompletno opremo, saj le tako lahko izklopljemo zasutega poškodovanca. Če nimamo sonde, se lahko ta čas poveča s 15 na 25 minut, če imamo le žolno in smo brez lopate, pa lahko kopljemo vsaj eno uro, kar je preveč."

Tujcem je všeč, niso pa ravno navdušeni
Čar turnega smučanja in smučanja po celem snegu k nam pripelje številne tujce. Pred kratkim je imel Mitja Šorn celo skupino Angležev, ki so smučali presenetljivo dobro. "Tereni so pri nas v primerjavi s tujino sicer precej majhni, a vseeno pridejo k nam tudi tujci, ki jim je všeč, niso pa tako zelo navdušeni. Bolj so navdušeni nad klasičnimi hribovskimi turami, ker so pri nas hribi bolj nedotaknjeni kot drugod v Alpah. Kar se tiče smučanja po celem snegu, so razmere na Voglu, kjer je več kot dva metra in pol snega, trenutno najboljše, saj Kanin ne obratuje." Jasno, da se številni turni smučarji radi odločajo tudi za terene, kjer ni žičnic in so povsem na samem, vendar to ni tema tokratnega prispevka.

Znanje karvinga dobrodošlo
Tehnika smučanja po celem snegu je malce drugačna, znanje zarezne tehnike pa je še vedno priporočljivo: "Če obvladaš karving, se boš tudi po celem snegu lažje smučal. Vsekakor pa se moraš po črnih progah peljati brez težav. Če te je strah črnih prog, odsvetujem smučanje po celem snegu." Ali je kakšnega smučarja zaradi pomanjkljivega znanja že zavrnil? "Ne. Vedno najprej preizkusim znanje gostov. Prva vožnja je vedno po položnejšem in enostavnejšem terenu. Sicer pa - če skupino peljem na turno smuko in kdo reče, da super smuča, raje izberem lahko turo, ker takšni, ki se hvalijo, največkrat niso najboljši."