Rekreacija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 39 glasov Ocenite to novico!
Predvsem kolesarstvo spremlja sloves, da je v tem športu veliko uživanja poživil. Na primer, da je na Dirki po Franciji nemogoče biti med deset brez jemanja prepovedanih poživil. Še več, celo na maratonu Franja, ki je namenjen rekreativnim kolesarjem, naj bi bilo nemogoče zmagati brez poživil. Foto: EPA
       Očitno imajo ljudje bolestno potrebo po dokazovanju. Kot na cesti, ko se nekaterim mudi in želijo s hitro vožnjo dokazati, da so pravi moški.       
 Urban Praprotnik
Tekaški trener Urban Praprotnik predlaga, naj se na rekreativnih prireditvah ne meri več časa. Maratoni bi morali biti družaben dogodek, ne pa le pehanje za čim boljšim izidom. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
       Poznam rekreativca, ki pri njem trenira. Kar naenkrat sta se skupini priključila mladeniča, ki sta zraven tekla. Bila sta policista, ki so jima hoteli prodati preparate.       
 Andrej Stare o tem, kako so razkrinkali Igorja Šalamuna
Rok Puhar pravi, da se ob vseh novicah ob dopingih pogosto vpraša, kateri rezultati so sploh še realni. Foto: www.alesfevzer.com
       Gre tudi za nižjo samopodobo. Nekdo si želi z dopingom prek dosežkov ustvariti lastno vrednost.       
 Psiholog Matej Lunežnik
Koliko rekreativnih športnikov se ukvarja z umazanimi posli, lahko le ugibamo. V Veliki Britaniji naj bi po neki raziskavi kar 20 odstotkov amaterskih kolesarjev in rekreativcev priznalo, da so že vzeli prepovedana poživila. Foto: EPA
       Če se že na tej ravni pojavlja doping, je to katastrofa. Iz zanesljivih virov vem, da je tega precej v rekreativnem športu. Jemljejo vse živo, od steroidov do EPA.       
 Tomaž Kovšca

Doping v rekreaciji: gre za bolestno potrebo po dokazovanju

Jemljejo "vse živo, od steroidov do EPE"
10. april 2018 ob 06:31,
zadnji poseg: 10. april 2018 ob 15:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Da je tudi v rekreativnem športu precej uživanja poživil, ni dvoma, ali kot pravi Andrej Stare: "Kako si drugače razložiti, da je na gorskem kronometru rekreativec 'nažgal' vse profesionalce?"

Po izbruhu dopinške afere v Mariboru (osumljena sta zdravstveni delavec v UKC-ju Boris Špes in atletski trener Igor Šalamun), pri čemer naj bi bili odjemalci predvsem rekreativni športniki, se postavlja vprašanje, zakaj po poživilih posegajo tudi rekreativci. "Očitno imajo ljudje bolestno potrebo po dokazovanju. Kot na cesti, ko se nekaterim mudi in želijo s hitro vožnjo dokazati, da so pravi moški," je slikovito pojasnil tekaški Urban Praprotnik, ki predlaga, naj se na rekreativnih dogodkih čas ne meri več.

Zakaj je treba meriti čas?
"Osnovno vodilo mora biti zdravje, dobro počutje. Jaz časa ne merim, s tem se ne obremenjujem. Maratoni so zame družabni dogodki. Dejansko je škoda, ker se hitro pustimo zavesti enostavni motivaciji, to je času. Če bi izvirali le iz tega, da tečemo zaradi dobrega počutja, nas čas ne bi zaslepil. Kdor polmaraton teče 1:25, ne bi bilo nič narobe, če bi ga 1:30 in se vmes malo pogovarjal ali hecal. Maraton za 99 odstotkov tekačev ne bi smelo biti tekmovanje, ampak priložnost za družaben tek."

Napačna interpretacija rezultata
Na štartu žal številni hitro pozabijo, da bi morali biti na dogodku predvsem zato, da se imajo dobro. "Seveda je rezultat pomemben, ampak - kaj sploh je rezultat," se sprašuje tekaški trener Urban Praprotnik: "Le čas ali to, da se imam dobro? Besedo rezultat narobe interpretiramo. To ni le goli čas. Rezultat je namreč lahko tudi poškodba, želimo pa čim več dobrih rezultatov teka." V svojih skupinah, ki jih trenira, Praprotnik na "dopingaša" še ni naletel. "To so anomalije v rekreativnem športu, ki pa so po mojem prepričanju minimalne."

Šalamuna ujela policista pod krinko?
Drugačnega mnenja je zdravnik Andrej Stare. "Že dolgo je jasno, da poživila uporabljajo predvsem tekači in kolesarji. Pred leti se je zgodilo, da je bilo na rekreativni tekmi šest od prvih desetih tekmovalcev pozitivnih. Spomnite se tudi, kako je na gorskem kronometru rekreativni kolesar "nažgal" vse profije. Ko ravno omenjate primer Igorja Šalamuna, bi rekel le tole. Me ne preseneča! Poznam rekreativca, ki pri njem trenira. Kar naenkrat sta se skupini priključila mladeniča, ki sta zraven tekla. Bila sta policista, ki so jima hoteli prodati preparate."

Že en odstotek večja zmogljivost lahko naredi razliko
Verjetno je imel Andrej Stare ob zgodbi, kako je rekreativec premagal profesionalce, v mislih Igorja Kopšeta, večkratnega svetovnega prvaka med amaterskimi kolesarji (gre za precej višjo raven kot pri rekreativnih kolesarjih) in tudi zmagovalca Franje, ki sicer od oktobra 2016 zaradi uživanja poživil prestaja štiriletno kazen. Koliko lahko uživanje poživil pomaga, je poskušal oceniti Tomaž Kovšca s TV Slovenija. "Če voziš na Vršič 40 minut, boš potem vozil pol minute ali minuto bolje. Že en odstotek večja zmogljivost je lahko dovolj, da pustiš konkurenco za seboj."

Jemljejo "vse živo, od steroidov do EPE"
Zakaj rekreativni športniki jemljejo poživila, Tomažu Kovšci ni jasno. "Ne razumem. Če se že na tej ravni pojavlja doping, je to katastrofa. Iz zanesljivih virov vem, da je tega precej v rekreativnem športu. Jemljejo vse živo, od steroidov do EPA." Očitno pogled na odličen rezultat na Franji ali na dirki na Vršič odtehta vse, da ne govorimo o hvalisanju na Facebooku. Čeprav, kot ugotavlja Kovšca, je smešno, ko se rekreativni kolesarji hvalijo, "kako so na vzponu na Jamnik odšprintali profesionalce, nato pa odvili domov, medtem ko so profesionalci prej naredili 80 km in 100 potem."

Sloada lahko le ozavešča
Slovenska protidopinška agencija Sloada občasno preverja tudi rekreativce. Lani na Franji in maratonu Alpe pozitivnih ni bilo (vzeli so le 12 vzorcev). Pravne podlage za učinkovite sankcije proti tistim, ki jih dobijo, seveda ni. "Kakršna koli kazen je tako rekoč brezpredmetna, saj je ne moremo nadzirati. Pomembno je ozaveščanje, da je to zdravju škodljivo," pravijo pri Sloadi. Tudi Stare pravi, da pri rekreativnih športnikih sankcije niso smiselne. "Če mi prepovedo tekmovati v Sloveniji, grem pač na tek v Benetke in se prijavim pod lažnim imenom Kipkemboi Kimeni."

Dovzetnejši tisti z nizko samopodobo
BBC je lani poročal, da je v anketi med več kot 1.100 amaterskimi oziroma rekreativnimi britanskimi športniki kar petina priznala, da so že jemali poživila. Sledila je podobna raziskava britanske protidopinške agencije, ki je ugotovila, da osem odstotkov amaterskih športnikov jemlje steroide, več kot tretjina pa, da osebno pozna športnika, ki jemlje poživila. Zakaj tako, če je rekreacija namenjena predvsem krepitvi zdravja? Zanimivo razlago je imel za Radio Slovenija športni psiholog Matej Lunežnik: "Gre tudi za nižjo samopodobo. Nekdo si želi z dopingom prek dosežkov ustvariti lastno vrednost."

Vedno sumiš druge, da nekaj jemljejo
Nekdanji tekač na dolge proge, ki želi ostati anonimen, nam je povedal, da je med kariero zavrnil nespodobno povabilo: "Imel sem priložnost, da mi priskrbijo EPO, ampak nisem imel niti denarja niti poguma. Eritropoetin je bil takrat okrog 1.500 evrov. Toliko stane ena 'terapija', to pomeni, da vzameš sedem ampul. Ker se hitreje regeneriraš, lahko s tem narediš štiri težke treninge na teden, če nisi na poživilih, pa le dva do tri. Sam sicer dopingiranih športnikov ne preziram. Gre za nekakšno igro. Vsak, ki tekmuje na vrhunski ravni, sumi, da sotekmovalci to jemljejo. Skušnjava je pogosto prevelika, zato poskusi."

Primer Hafner sramota za atletiko
Za mnenje smo poklicali še Roka Puharja, ki je bil lani na SP-ju v Londonu edini slovenski maratonec. Kako komentira zadnji dopinško afero v slovenski atletiki (Domen Hafner)? "Presenetilo me je, kar malo šokiralo. Za atletiko in zanj je to velika sramota. Za takšno raven jemati poživila je kar hudo. Tega ne razumem. Še manj, da to jemljejo rekreativci, ki bi morali stremeti k temu, da na pošten način presegajo svoje meje. Imam pa kot atlet slab občutek, ker je toliko novic o dopingu. In ker ljudje govorijo, da to jemljejo vsi. Že tako se sam sprašuješ, kateri rezultati so realni in kateri ne oziroma kaj je kdo pojedel."

VIDEO
Doping tudi med rekreativnimi športniki

Okrogla miza in novinarska konferenca Slovenske antidoping organizacije ob dnevu čistega športa o problematiki dopinga v rekreativnem športu.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
opat
# 10.04.2018 ob 06:38
Tako res. Podobno kot steroidi in hormoni pri fitnesu. Človekova patologija priplava na površje zaradi njegovih frustracij. Človek je zrel za medicinsko pomoč.
eos
# 10.04.2018 ob 06:42
Ti barabini, ti barabini.
Doping in bicikl za 9 jurjev gresta jasno skupaj. Drugače res ne zgleda, da z eno Dogmo rabiš za Vršič 50 minut.
SamoRes
# 10.04.2018 ob 07:08
Ni problem le doping, problem so tudi razni proteini in dodatki, ki jih nekontrolirano golta že vsak osnovnošolec. Industrija prek družabnih omrežij dnevno nagovarja mlade, ki so jim vrednote zunanji videz in število všečkov.
Starostna meja se niža in niža, že otroci postajajo žrtve te potrošniške družbe.
ST11
# 10.04.2018 ob 07:00
Moje izkusnje.

Med pripravami na svoj prvi maraton, mi je prijatelj svetoval preparat, ki ga "itak lahko kupis pri ... v redni prodaji" in naj bi zgolj poskrbel za boljsi prenos kisika po krvi. Na kratko, v dobrem tednu dni sem, ob enaki intenzivnost vadbe, napredoval za kaksnih 10% (cas/razdalja) in ker se imam prevec rad, sem vse skupaj stresel v WC skoljko.

Ponavljam, zadeva se legalno prodaja v specializiranih trgovinah in je zato najbrz soft razlicica tistega, kar vase mecejo mnogi rekreativci.
kodsoj
# 10.04.2018 ob 07:26
eno je merjenje časa ampak dokler bo nagrada za prvo mesto zlata medalja za peto pa jok in stok bo tako....v cilju za vse enako...šalca čaja in enolončnica....potem bo drugače
bob
# 10.04.2018 ob 07:38
Rekreacija je za zdravje in druženje, doping pa za budale, ki z rekreacijo nimajo nič.
čofotalček
# 10.04.2018 ob 07:02
Šport ni nič kriv, zakaj bi ga spreminjali? Šport je le izgovor.
Šibka točka so ljudje in družba nasploh.
Ljudje si mislijo, da je vrednota nov avto, nov bicikel, ...
Pjanc
# 10.04.2018 ob 07:37
Tudi proteini v vrečki so drek. Umetna stvar. Nihče me ne bo rpepričal da je to za telo nekaj dobrega. Pa kaki fatburnerji itd.
kodsoj
# 10.04.2018 ob 07:29
problem je rangiranje...naj se zamisli ministrstvo za šolstvo ki svojim programov že v prvem razredu OŠ rangira na vse mogoče načine
NinoZ
# 10.04.2018 ob 09:38
Fatnje in dekleta, zadeli ste žebljico na glavico. Večina ljudi ne dojame več koncepta rekreacije in ljubiteljskega športa. Danes je vse in, modiš, moraš fitnesirat, moraš pit proteinske šejke (wtf), moraš imet tekaške superge za 150 eur in bicikel za 3k+, še najbolj pomembno pa je pozirat na instagramu z vso profesionalno kramo. To so, kot je nekdo povedal pozerji, potem pa imaš še "wannabe" profije, ti so pa pacienti ekstra kategorije. V mojem omiljenem športu jih je kot listja in trave (cestno kolesarstvo). Važno je imeti kolo za obscene vsote denarja, drese za 200€ garmine in polarje za 600€, goltat BCAA kapsule, nažigat intervale v klanec da se zbruhaš na vrhu, trenirat (ne razumem termina trening pri rekreativcih) že januarja oblečen kot potapljač pri -5...
Stvar je eskalirala do te mere, da jaz kot podpovprečen rekreativec, ki furam za veselje, kadar mi paše, kolikor dolgo mi paše in kolikor hitro mi paše, izpadem kot cela črna ovca, ki malo da ne sramoti šport. Ne vem kdo ga bolj, a jaz ki uživam v svojem športu in morda celo naredim kaj pozitivnega za svoje zdravje, ali pa nek naduvan športni japi, ki ima boljšo opremo kot profesionalci in se po možnosti še špika, samo zato, da odfura krvavec pod 40 minut in je nato 10 na franji?? Wuut?!?
malikaliber
# 10.04.2018 ob 07:37
Ego in želja po dokazovanju, ali patološki narcisizem...
bruhnmici
# 10.04.2018 ob 07:35
@kodsoj: žebljico na glavico si zadel. Potem se pa čudimo bolestni tekmovalnosti, odsotnosti bistva - učenje in vzgoja ob igri - do članskih vrst je pa 3/4 itak že izločenih, ker so zaradi poškodb ali pretreniranosti napol invalidi.
tedi77
# 10.04.2018 ob 06:55
Stare spet nabija. amater ne bo nikoli na gorskem kronometru nabil vseh profesionalcev. Doping je pridobivanje majhne prednosti med bolj ali manj enakovrednimi športniki, ne pa Popajeva špinača.
Heisenberg
# 10.04.2018 ob 09:09
Strinjam se z marsičem v članku, ne strinjam pa se s tistim o merjenju časa, da je nepomemben. Ko si meriš čas, si bolj predan teku, treniraš vzdržljivost, um, imaš bolj jasen cilj, kaj in kako želiš preteči, lahko spremljaš napredek/status, če tega ni, lahko malo tečeš, malo počivaš, se malo slikaš za instagram... Saj če koga to veseli naj, samo ta ni tekač, ampak nekaj drugega, recimo jogger.
Bono
# 10.04.2018 ob 07:56
Puhar, ne sekiraj se. Tudi ti boš prej ali slej postavljen pred dejstvo. Drugače boš pač taval nekje zadaj.

In ja, proteini niso steroidi. Ne moreš verjeti, ampak proteine bo verjetno danes zaužil vsak izmed nas, saj so le tujka za slovensko besedo beljakovine, ki pa se nahajajo skoraj povsod v hrani.
Boby21
# 10.04.2018 ob 06:54
Pri nas imamo mnogo vrhunskih kemikov, ki vedo mnogo več o tej tematiki kot doktor, tako da res ne vem, zakaj je vedno, kadar gre za doping, treba zraven štuliti hrkajočega doktorja in njegovo (irelevantno) mnenje.
Deschamps
# 10.04.2018 ob 10:58
Pri telovadbi bi morali ocenjevati edino vedenje (fair play), pripravljenost (ali si prinesel opremo) in sodelovanje (da se trudiš, da sodeluješ od prve do zadnje minute).

Mislim, da tako tudi je, ali pa smo imeli samo mi to srečo. Medtem ko razna testiranja smo seveda imeli in nikomur ni krona z glave padla, če je končal kot zadnji. Če otrokom nihče nikoli ne bo nastavil ogledala, jih bo vse skupaj zadelo še toliko huje, ko vstopijo v "resnični svet". Konec koncev telovadba ni edini tak primer, tudi pri denimo matematiki se jasno vidi, kdo je dober in kdo je slab. Eni bi pa še bolj v vato zavijali, še malo, pa bo prepovedano pisati teste. Važno da prineseš šestilo in domačo nalogo, ki jo je doma rešila mama.
SF0100
# 10.04.2018 ob 08:31
Ah kje so cajti ko sem v enem dnevu naredil 1.500 trebušnjakov.... brez vseh dodatkov, razen štajerske trme...

danes verjetno nardim nekje toliko sendvičev
Glas_razuma
# 10.04.2018 ob 07:16
Tudi Stare pravi, da pri rekreativnih športnikih sankcije niso smiselne. "Če mi prepovedo tekmovati v Sloveniji, grem pač na tek v Benetke in se prijavim pod lažnim imenom Kipkemboi Kimeni."

ehehehehe
rdečinavijač
# 10.04.2018 ob 09:28
DnB:
Eh Urban danes na amaterskih tekmah ukinit merjenje časa je fantastika , saj ima vsak že svojo merilno napravo v vrednosti 500evrov.


Itak da jo ima. Ampak z ukinjenjem merjenja časa, uradni rezultati ne bi bili znani, to pa je hud udarec za samopromocijo. Saj takim čas njihove štoparice pomeni bistveno manj kot objava njihovega časa in mesta med uradnimi rezultati. Tu je poanta.
nobozos
# 10.04.2018 ob 09:11
@Črnibog

Bumbarji. Tapametni se vozimo z avtom in vključeno Stravo :)
kohar38
# 10.04.2018 ob 08:03
na nekaterih fitnesih je le redko kdo na hrani.....
ps11
# 10.04.2018 ob 08:33
Ta gužva na maratonih je dokazovanje že samo po sebi, komu se pa da v tistemu džumbusu zares tečt, nobenemu. Pa vse smrdi, daj ga srat no. Instagram je pa zbiraličše bolnikov in predvem bolnic, ki resno bolehajo že za zadnjo fazo lastne namišljene slave. Naslednja postaja je psihiatrija, čeprav jih dosti blodi na prostosti.
DrMatilda
# 10.04.2018 ob 07:44
Danes poznamo dve sorti đankijev, eni si naštudirajo športno prehrano, do samih mej kemične teorije, drugi se osredotočajo izključno na določene dele telesa in performanse.
Razlika je v pristopu, ni oboje doping, kar pa še ne pomeni, da testi ne zaznavajo vseh substanc enako. Športna prehrana je razvita prav zato, da telesu olajšajo normalne biološke funkcije oziroma psopešijo metabolizem, medtem ko doping sili zmogljivosti organov v škodljivo in celo bolezensko stanje. Doping je torej duševna motnja, pametno hranjenje pa zelo inteligenten pristop do športa kot takega.
Namen športa ni, da bi trepeli, sploh pa ne, da bi telo z akrivnostjo celo poškodovali. V redu, niso vsi zadovoljni z rekreacijo, nekateri želijo poriniti latne meje do skrajnosti, kar brez trpljenja in poškodb enostavno ni mogoče. Zakaj si človek želi presegati samega sebe, je pa druga stvar, vseeno agonija ni isto kot doping, s katerim se da nevtralizirati tudi trpljenje, celo do meje, ko telo sporoča zavesti, da mu odpoveduje vitalni organ. Ekstremisti tega ne delajo, narkomani pa, saj zato se pa drogirajo, ker jim je vseeno,medtem ko mora ekstremni športnik ohraniti trezno glavo za vsako ceno, ker je zdrav nagon edino kar mu lahko pomaga.

Kaj je sploh hrana, zakaj to rabimo, verjetno gre za zelo preprost zakon narave, ki pravi, da iz nič ni nič oziroma se mora pri vsakem delu porabiti neka energija in nastanejo izgube, stvari pa v naravi razpadajo tudi same od sebe.
Človek ni stroj. Če vam je kdo rekel, da je, potem bedak laže ali pa enostavno nima blage veze o tem kar prepričuje vse okoli sebe. Kdo je pa že videl mašino, kjer bi mojster zložil vsako molekulo posebej in jo tudi povezal s celoto, kontrolirano s pomočjo nekih virtualnih dimenzij organske in inteligentne zavesti. Ker to je dejansko človek, ki zraste iz ene same oplojene celice, tako majhne, da jo težko vidimo celo z mikroskopom. Je ta celica mogoče stroj? Še ta ne, ker je del telesa matere in izven nje ne more preživeti. Celice so izdelane pa iz atomskih delcev, ki so še neprimerno bolj kompliciran naravni ustroj, takih mašin si pa sploh ne znamo niti zamisliti,kaj šele skupaj namontirati iz nečesa, kar je tako drobno, da za naš svet enostavno ne obstaja, vsaj ne kot nekaj v nečemu, kar je zdaj in tukaj.

Športna prehrana je tako komplicirana znanost, da se mi o tistih organskih snoveh in bioloških postopkih še sanja ne, mi je zadnjič nekdo na kratko opisal par stvari, nisem preproznal niti eno besedo, so same tujke, kemični izrazi in novi koncepti. Še najbolj podobno se mi je zdelo študiju zdravil, ker dejansko ni neke pomemebne razlike med hrano in zdravilom, če vemo, da vsa zdravila zgolj pomagajo telesu, da se samo pozdravi in drugače niti ne gre. Tehnično sintetizirana hrana je še vedno hrana, ki jo pojemo in spijemo enako kot vse ostalo, le da je skuhana v laboratorijih tako, da se telesu ni treba matrati s presnovo, pri čemer se osredotočajo na koncentracije snovi, ki jih telo v daneih okoliščinah najbolj rabi v izobilju, zato izloča tudi manj odpadnih snovi.
Druga stvar so medicinske raziskave, ki morajo ugotoviti kako sintetizirane snovi vplivajo na splošno zdravje ter kakšne dolgotrajne učinke imajo. Take raziskave lahko trajajo tudi stoletja,ker se lahko posledice izrazijo šele na potomcih, vsekakor pa morebutni stranski učinki niti približno ne morejo biti tako škodljivi kot je zavestno zastrupljanje telesa in mutaliranje notranjih organov.
Na koncu velja omeniti še moralo. Kdo je pa danes še naraven, lepo vas prosim, spijte dva deci mleka, ki ste ga hip pred tem pomolzli iz krave in opazujte na sebi kako se bo odzvalo vaše telo, na nekaj, kar naj bi bilo vsakdanje in popolnoma naravno.
urle
# 10.04.2018 ob 07:39
Pa naj se drogirajo, pa kaj. na raznih tekih naj pa da urin najmanj prvih 10 ali 50, pa se naj vidi junkije !! kreteni pač, vedno so bili, vedno bodo... pol pa "zaradi zastoja srca je umrl .... star šele 22 let..."
stilist
# 10.04.2018 ob 07:46
"Osnovno vodilo mora biti zdravje, dobro počutje. Jaz časa ne merim, s tem se ne obremenjujem. Maratoni so zame družabni dogodki. Dejansko je škoda, ker se hitro pustimo zavesti enostavni motivaciji, to je času. Če bi izvirali le iz tega, da tečemo zaradi dobrega počutja, nas čas ne bi zaslepil. Kdor polmaraton teče 1:25, ne bi bilo nič narobe, če bi ga 1:30 in se vmes malo pogovarjal ali hecal. Maraton za 99 odstotkov tekačev ne bi smelo biti tekmovanje, ampak priložnost za družaben tek."

Amen!

Kot družba pa smo dosegli dno...
trac
# 10.04.2018 ob 15:02
Pri otrocih je največji problem forsiranje staršev. Tudi mi smo (pred več desetletji) trenirali vsak dan in imeli ob sobotah tekme. Moji starši niso hodili na treninge, niti na tekme. To je bil moj izbor in moj 'svet'. Najboljši čas in nešteto anekdot.
uros23
# 10.04.2018 ob 11:14
Zdrava tekmovalnost je dobra, to je gonilo napredka in mislim, da ni nič narobe, če se jo vzpodbuja pri otrocih, konec koncev jih to čaka kasneje v življenju (v še veliko hujši obliki). Vsekakor ni manj zdravo od tega, da vsi dobijo medaljo, da so vsi oh in sploh posebni, itd. Porazi bi morali biti vzpodbuda k izboljšanju. Seveda pa ne za vsako ceno oz. preko trupel, to je spet druga skrajnost.
guardiola
# 10.04.2018 ob 11:04
Doping, dopingiranci in dilerji so vredni obsojanja. Pa ne samo v športu, tudi na drugih področjih, ki ostajajo skrita. Definicijio dopinga, ali bolje poživil je potrebno razširiti. Tudi alkohol, tobak... spada med poživila, zato je predrzno, da s prstom kaže in komentira oseba, ki je pred mikrofonom pogosto pijana oziroma "pod vplivom" alkohola. Vse preveč je okoli nas "slabih zgledov", ki naj bi po svojem statusu bili vzor - predvsem otrokom in mladini. Postalo je moderno in pogosto, da odrasli svojo "tolažbo" iščejo v športu, neredko ekstremnem, mogoče vseeno bolje kot za šankom...
alberta
# 10.04.2018 ob 09:51
@NinoZ , odlično in vse povedano se strinjam 100%.
Dodal bi pa še to; zame je bistvo rekreacije to, da z gibanjem v naravi ohranjaš fizično kondicijo, da ne zakrniš. Zase moram reči, da mi kar zadostuje vsakodnevno, približno 1 uro intenzivne hoje s štirinožnim prijateljem po bližnjem gozdu ter pozimi smučanje in poleti morje.
Namen rekreacije je, ostati zdrav in v končni fazi tudi videti zdrav, ne pa tak kot bi preživel dve leti Dachaua!
Radoveden
# 10.04.2018 ob 09:18
@SamoRes,

včasih bi te brali samo v pismih bralcev. Danes pa te imamo (ne)moč brati vsak dan malodane v vsakem članku. Še penzionisti postajo žrtve te potrošniške družbe.
Ante75
# 10.04.2018 ob 08:23
Problem je v družbi in ljudeh, ki take stvari podpira. Tek in kolesarstvo sta zelo priljubljena in če si najboljši si car. Mediji, sponzorji, prepoznavnost. Ni važno na kak način si to dosegel. Takih carjev, kot je bil npr. ''amater'' Kopše v kolesarstvu je med slovenskimi maratonci, kar nekaj. Vendar imajo ''tiho'' podporo atletske stroke. Padejo lahko samo na dopingu v tujin, kjer glede tega ni milosti še posebno s takimi rekreativnimi rezultati, ki jih dosegajo naši. Pa še to s pomočjo prepovedanih substanc SLOADA je namenjena sami sebi in ni nobene večje koristi od nje. Sami stroški.
Nha Trang
# 10.04.2018 ob 11:26
Dopinga sploh nebi smeli preprečevati, to je nesmiselno. družba gre v to smer, da bo to del našega vsakdanjika.
vzemimo dve osebi. prva oseba si umetno popravi svoj izgled (plastična operacija), druga oseba si umetno popravi svoj športni rezultat (doping). obe osebi sta se umetno popravili, in obe osebi sta s to spremembo v prednosti pred tistimi, ki tega niso storili.
rdečinavijač
# 10.04.2018 ob 10:02
NinoZ:

Odlično zapisano. Sva že dva. Sam sem letos začel 20. kolesarsko sezono. Seveda se leta poznajo pri zmogljivostih in vzdržljivosti, vendar sem se čisto razumsko s tem sprijaznil in pač uživam v tem kar še zmorem.
rdečinavijač
# 10.04.2018 ob 09:08
Pred leti sem bil dve leti zapored okrog 50. mesta v svoji kategoriji na Franji. Vedno bolj ugotavljam da seb v resnici bil okoli 10 mesta ...
burruchaga1986
# 10.04.2018 ob 08:59
Gledam fante, ki se nažirajo s proteinčki (drugih zadev v rekreativnem svetu nisem zaznal) in v fitnesu delajo "vaje za na plažo". Kar jih osebno poznam, so to po večini tipčki, ki se nikoli niso resno ukvarjali s športom. Majčke in trenerke prot3ini.si seveda ne smejo manjkat:)

Ko mi kdo ponudi proteine ali kakšno drugo športno prehrano, mu povem, da so te zadeve za vrhunske športnike in pozerje. Jaz nisem ne eno, ne drugo.

Kar se pa tiče dopinga. V času, ko sem bil športnik, je bil dokaj pogost efedrin. Vem pa za tri fante iz "moje panoge", ki so bili na steroidih. Vsi na lastno pest in v mlajših kategorijah.
En je kasneje postal uspešen profesionalec.
ST11
# 10.04.2018 ob 08:52
Ni problem le doping, problem so tudi razni proteini ...

Ojoj, torej je tezava v jajcnih beljakovinah, beljakovinah v ribah, beljakovinah zauzitih v belem mesu, tofu beljakovinah, beljakovinah v grahu in fizolu ... kajti tudi to so razni proteini.
Emsho
# 10.04.2018 ob 11:53
V odgovor vsem, ki zagovarjate prehranska dopolnila.

Če telesna aktivnost povzroča bolezenske znake in simptome, zaradi katere bi morali jemati dodatke za regeneracijo/obnovo/normalno napredovanje, hitrejše napredovanje (ali ne vem kaj vse uporabljajo marketingaši), pomeni eno od dvojega:
1. je vaša vsakodnevna prehrana povsem neuravnotežena
2. je telesna aktivnost presegla področje, kjer je "za zdravje"

Vse reklame, ki se začenjajo z: imate težave z (poljubna bolezen)? Vzemite...
....so zgrešile point. Rešitev je v odstranitvi vzroka, ne zdravljenju posledic. Slednji pristop ima večinoma pospeševalni učinek na osnovno stanje.
sumtb
# 10.04.2018 ob 10:03
Da vzameš doping za Franjo moraš biti kar specialne sorte bolnik.

Sicer pa ne vem od kje začudenje, pač hvatanje krivin, tako kot na cestah, v poslu ali kjerkoli drugje. Družba ki ji vrednote postavljajo TV oglasi je obsojena na še kaj hujšega kot doping. Kot vedno pa je najbolje najprej pomesti pred svojim pragom - RTV dobi letno skoraj 100 milijonov iz RTV davka pa ne bo naredila programa brez reklam, ampak posiljuje bolj kot komercialke. Vse doprinese.
kolesar112
# 10.04.2018 ob 09:05
Gledam fante, ki se nažirajo s proteinčki (drugih zadev v rekreativnem svetu nisem zaznal) in v fitnesu delajo "vaje za na plažo". Kar jih osebno poznam, so to po večini tipčki, ki se nikoli niso resno ukvarjali s športom. Majčke in trenerke prot3ini.si seveda ne smejo manjkat:)

To je dejstvo
AM
# 10.04.2018 ob 07:41
Poznam enega, ki gre vsako leto na PST le zato, da izboljša lanski čas.

Jaz grem z veseljem na PST, le na čas ne gledam. Sem zelo vesel če mi uspe prehodit vseh 35 km. Tudi če hodim 8+ ur.
red_dog
# 10.04.2018 ob 12:38
based god
kaj pa je narobe s steroidi?

Načeloma nič, samo s športom ne gredo skupaj.
rdeca caplja
# 10.04.2018 ob 10:35
Na Franji sem bil med tistimi bolj na koncu, Se pripelje sponzorski Peugeot. Me vprašajo, kaj mi je, ali bom vodo. Sem rekel, da jo imam. Sem pač vozil svoj tempo. Tako, da Franja, nič več. Še naprej se vozim s kolesom vsak dan, če se le da.
Canis.Lupus
# 10.04.2018 ob 10:01
Patološki narcisizem. To je to.

Veliko ga je tudi v teh komentarjih pri tistih, ki jim je ego zbodlo.

Kakšna je ralika ali pretečem polmarton v uri 30 ali uri 28? Kaj se za rekreativca spremeni?

Sem parkrat pretekel polmaraton. Moj cilj je bil vedno pod 2 uri in da bi ves čas tekel in sem na izi treniral. Šlo je za druženje s kolegi, ki smo sega potem zvečer še fino nasuli in šli na koncert. Seveda smo tekmovali med sabo in sami s sabo, a v osnovi je šlo za druženje. Potem pa gledaš okrog sebe folk v cunjah za 200+ €, suprege 100+ €, vesoljske ure, čutare ... Meni je na momente bilo že smešno :)

Saj sem tudi sam imel fino uro, ki je merila utrip pa kaj vem kaj vse. Samo potem vidiš da nima smisla. Ugotoviš, da si suženj ure, ki te goni in šteje sekunde ... Čemu?

Sedaj tečem ko imam čas, brez obveznosti do sebe ali ure, tečem ker mi je všeč in ko ne morem več se ustavim in hodim. Rekreativc pač :)

Da bom žrtvoval popoldneve za tek namesto, da bi bil z mularijo in € za neke uber trehnične cunjice, da bom za 2 minuti boljši kot sosedov Francelj pa jok brate :)
niss9x
# 10.04.2018 ob 09:07
Bolestno?Rekreativni šport je seveda veliko več kot skrb za lastno ožilje in druženje.V družbi ima ogromen pomen je pravo gibalo človekovega zavedanja in delovanja.Rekreativci so uspešni,poleg službe trenirajo in dosegajo rezultate ki počasi spravljajo ob živce strokovnjake ki živijo od profesionalcev.Ni naklučje da v zadnjem obdobju ne mine dan ne da bi kdo izjavil da mora rekreativec samo malo migati,ravno toliko da ni pri miru.Kolapsi na maratonih so v veliko pomoč,češ a ste videli!Pravi stampedo se dogaja,če bi vso to energijo vložili v zdrav odnos do alkohola bi pa res bili koristni.
Črnibog
# 10.04.2018 ob 08:55
Kolega, ki je parkrat kolesaril z navdušenci, je potrdil doping med amaterji, za KOM na Stravi, ali kaj podobnega, ti idioti posegajo po poživilih. Včasih je težko verjeti, da je kaj takega možno.
Kapitan Kljuka
# 10.04.2018 ob 08:18
Mi smo pri malem fuzbalu, košarki 3 na 3, biljardu, kartah, pikadu, balinanju, frizbiju, slacklinanju, šahu, kalčetu, streljanju s frači in zračno puško redno in čedno kadili špinele. Smeha polna skleda. Hribolazenje in pohodništvo z enim 'u izi' pokajenim je bilo tudi zabavno in doživeto. Ampak to je bilo leta nazaj... Sedaj smo postali resni, pridni in zgledni...
Fleaa
# 10.04.2018 ob 08:10
rekreacija je ko greš z še drugimi 9imi kolegi za urco in pol na basket, pol pa vsi skup na tri/štiri pire....2x na teden
laufanje, kolesarjenje vse bolj popularni triatloni pa so za ljudi ki se radi dokazujejo sami sebi in morajo dnevno napredovati in ko tipo pri 40+ letih ne more več tako napredovati, pa vzame pumpco od norveških tekačev ali pa še kak drug prašek... to se ve in dogaja med rekreativci že več kot 10let.... sem mel sodelavca, ki se je "pripravljal" za Franjo pa je končal v bolnici....
Emsho
# 10.04.2018 ob 14:38
@el torro

zadel si žebljico na glavico. klubi ne dojamejo, da je ogromno stršev, ki bi dali svoje otroke v "trening" proces, če to ne bi pomenilo treningov 3-5x tedensko in tekmovanj. Zaradi peščice, ki si želiti vzgojiti novega mesija, pa potem imamo to kar imamo...
Potem je tu nerazumevanje, da je razvoj otrok (danes bolj kot kadarkoli) lahko različen tudi za do 3 leta in več in da so umetno ustvarjene skupine tipa U10, U11 ....pravzaprav idealne za tiste, ki prehitevajo v razvoju. Tako na tekmovanjih zelo pogosto ne dobimo razliko v sposobnosti zaradi briljantnosti športnika, ampak zaradi biologije.

posledice pa so na žalost vidne že na državnem nivoju. Vsi se sprašujemo zakaj imamo tako veliko mladinskih sveovnih fenomenov, potem v članski kategoriji pa ne. Pretreniranost in prezgodnje končanje kariere je zagotovo eden od vzrokov.

Imaš klasični model vzgoje športnika (jugoslovansko/rusko/kitajska šola) s svojimi 10.000urami oz. 10.000 ponovitvami do mojstrstva. S tem sistemom delaš negativno selekcijo - večina jih je invalidov, tisti ki preživijo, pa so v svetovni špici. Pol imaš pa tudi druge modele, ki so se razvijali v zadnjih 30 letih. Trenutno je najboljša različica YDM model, pa še ta se vseskozi ravija.

več o tem tu: https://www.youtube.com/watch?v=01Mge4aq
sSw
ElTorro
# 10.04.2018 ob 14:17
@Emsho
Ne vem, kako je bilo včasih, strinjam pa se, da današnje stanje vsekakor ni normalno.

U9 nogometaši imajo treninge trikrat tedensko, pa potem še 2-3 turnirje mesečno ob vikendih. Kako za vraga ob takšnem tempu ne bo prišlo do telesne in duševne izčrpanosti?

Moj otrok je želel pri petih letih trenirati nogomet....in sva šla pogledat...pri U6 so v našem vaškem klubu treningi "le" dvakrat tedensko.....in sem na vprašanje, če je kak problem, če bi hodil le 1x tedensko dobil debelo začuden pogled in odgovor "ja, no, lahko, ampak bo težko dohajal ostale".

Mislim, wtf...če moraš že pri petih letih starosti biti najboljši med vrstniki, me potem res ne čudi, če mladostniki potem podležejo skušnjavam sodobne kemije, če se jim ponudi možnost...
Koledar rekreacije
Kam na vadbo
RTV oddaje
Kaj je zdravo staranje? 00:06:28, 06.04.2018
Minute za rekreacijo 00:04:33, 02.03.2018
Milan Hosta o telesni kulturi 00:05:46, 09.02.2018
Otroci na smučeh 00:01:55, 21.01.2018
Kako se pripraviti na smučanje 00:04:07, 22.12.2017