Polfinalna obračuna v Splitu in Zagrebu sta bila po svoje manj zanimiva, ne pa tudi kakovostna, kot smo pričakovali. Najbolj seveda zato, ker sta Francija in Hrvaška hitro in učinkovito zatrli vsakršni, tudi najmanjši možnosti, da bi Danska in Poljska pripravili dramatični končnici. Kdor ni verjel ali kdor si ni želel takega razpleta, se je lahko včeraj prepričal, da najboljši poznavalci razmer v svetovnem rokometu niso kar tako Hrvatov in Francozov že pred prvenstvom uvrščali v veliki finale.

Nekaterim v Sloveniji morda ni všeč, da tudi jaz dajem visoke ocene nastopom Hrvaške in nekaterim posameznikom. Prepričan sem, da je treba na koncu le priznati, da si jih preprosto zaslužijo. Politike in športa vsekakor, čeprav šport politiki pogostokrat zlorabljajo, nekateri pa slepo nasedajo, tokrat res ni treba mešati. Ponosen sem na to, da sem za zdaj tako kot novinar in navijač športa še "neokužen" z vsakdanjo politiko in si tudi jaz želim, da bi po kateri koli poti čim prej in končno uredili vsa odprta vprašanja z našimi južnimi sosedi.

Francozi lahko edini preprečijo domače slavje
Po moji oceni so v tem trenutku res samo Francozi tisti, ki lahko gostiteljici tega prvenstva odnesejo zlato. Dvakratni svetovni prvaki in olimpiijski zmagovalci iz Pekinga 2008 igrajo vrhunski rokomet. Imajo praktično vse kar danes terja sodobna igra: hitrost, učinkovitost, igralce, ki lahko s posebnim navdihom sami odločijo tekme in seveda odličnega vratarja. Že vrsto let je prepoznavna njihova obrambna igra, vse bolj pa jih častimo tudi zaradi izredno domiselne napadalne kombinacije. Konec koncev za kakovost v zadnjem obdobju lahko pokažejo tudi medalje.

Hrvati napovedujejo boj na vse ali nič
V hrvaškem taboru se Francozov ne bojijo. Selektor Červar, srečen kot še nikoli, je napovedal boj na vse ali nič. "Veš, to ne bo samo igra. To bo pravi boj. Na eni in drugi so pravi bojevniki, vrhunski igralci, intelektualci, ki znajo tudi sami presojati na igrišču. Kolega Onesta in jaz bova kar malo odveč, ha, ha, ha," mi je zdravstveno dokaj načet pripovedoval Lino Červar.

Červar na čelu slovenske izbrane vrste?
Morda je zdaj tu priložnost, da napišem, da sva se s hrvaškim selektorjem na letališču v Šanghaju ob povratku z olimpijskega turnirja pogovarjala o razočaranju naših južnih sosedov, ki so osvojili četrto mesto in da Červar ni skrival želje, da bi nekoč delal tudi s slovensko reprezentanco. Ker se ne ukvarjam s posredniškimi posli, sem o tej ideji seznanil tako prejšnega (Žiga Debeljak) kot zdajšnjega (Franjo Bobinac) predsednika Rokometne zveze Slovenje. Morda se nekateri spomnite, da smo nekoč snubili najuspešnejšega francoskega selektorja Daniela Constantinija?

Vse udeleženke končnice že imajo medalje, najuspešnejša med njima pa je Francija, ki jih ima največ (6), Hrvaška ima tri, Danska in Poljska pa po dve. Jutrišnja obračuna sama po sebi ponujata spektakel. Tako Danska kot Poljska se zagotovo nista odrekli bronasti medalji in seveda tudi nagradi Svetovne zveze (IHF), ki bo med najbojše tokrat razdelila 200.000 dolarjev.

Sumljivi posli predsednika IHF-ja
Prav denar, ne ta, pač pa tisti, ki ga pogrešajo v blagajni IHF-a bo morda usoden za nov mandat zdajšnjega predsednika Egipčana dr. Hasasana Moustafo in še za nekatere. Resni nemški časniki so se pred nekaj tedni ukvarjali z natančnimi raziskavami in postregli s številnimi presenetljivimi dokumenti, ki hudo obtožujejo Moustafo. Po neuradnih podatkih gre za 600-800 tisoč evrov in ta primer vse bolj zanima tudi ustrezne preiskovalne organe. Naj vas spomnim, kongres IHF-ja, ki bi moral biti aprila v Portorožu, vendar je naša Zveza organizacijo odpovedala, bo v Egiptu, kjer je Moustafa že izgubil domač predsedniški položaj. Po hodnikih hotelov in dvoran je že slišati, da bo IHF imela novega predsednika. Morda bo kdo rekel, zakaj pa o vseh teh zapletih ne vprašate kar Moustafo? Ja, prav bi bilo tako, vendar je to za zdaj nemogoče. Preprosto, dr. Hassan Moustafa je nedosegljiv in očitno dobro varovan. Najbrž ga bomo videli šele jutri.

Kdo bo sodil, kdo bo v "sedmerici", kdo ...?
Še marsikaj zanimivega se dogaja v zakulisju tega velikega turnirja. Vse več je recimo ugibanj, komu bodo veljaki svetovne zveze dodelili sojenje velikega finala. Natančno nihče ne ve, kdo je od sodnikov sploh še ostal. Nekaj možnosti imata tudi naša Ljubič in Krstič, ki sta bila včeraj v Splitu na rezervni klopi. Veliko je tudi ugibanj koga bodo proglasili za najboljšega igralca (strelec je znan: Makedonec Lazarov je dosegel nedosegljivih 92 golov in je nov rekorder posameznih prvenstev) in seveda, kdo bo v "idealni sedmerici". In še in še je zanimivih tem. Tudi o slovenski reprezentanci.

Naj tudi tokrat zapišem, da z zanimanjem preberem vaša mnenja in ocene. Razumem, da imamo vsak svoj pogled, manj razumljive in tudi sprejemljive pa so zame nekatere reakcije, ki mi jih pripisujete brez pravih razlogov. V prejšnjem prispevku sem brez kakršne koli namere, da bi žalil duševno prizadete, zapisal, da se je nemški selektor Brand obnašal kot kakšen gojenec zavoda za duševno bolne. Zagotovo bi lahko zapisal drugače, recimo, da se je obnašal zelo grdo, nekontrolirano, neprimerno ali pa še kako drugače. Niti pomislil nisem, da bi lahko koga s tem užalil. Nikdar do zdaj nisem, v kar dolgi praksi, imel niti najmanjše namere koga žaliti ali užaliti, ker to preprosto ni moj način razmišljanja. In tako je tudi tokrat, vseeno pa se tistim, ki se morda čutijo prizadete, opravičujem.

21. SP gre torej h koncu. Jutri bosta še sklepni dejanji. Zagotovo privlačni. Veliki finale bo neposredno tudi na našem drugem sporedu. Imejte se lepo. Navijajte za svoje in naj zmaga boljši!

Ivo Milovanovič