39-letni Branko Tamše, ki Celjane vodi od decembra 2013, je pivovarje v zadnjih štirih sezonah popeljal do štirih naslovov državnega prvaka in prav toliko pokalnih lovorik. Foto: BoBo
39-letni Branko Tamše, ki Celjane vodi od decembra 2013, je pivovarje v zadnjih štirih sezonah popeljal do štirih naslovov državnega prvaka in prav toliko pokalnih lovorik. Foto: BoBo
Luka Mitrović
Luka Mitrović se je pred sezono iz Velenja preselil v Celje. Moštvi se bosta za naslov prvaka udarili spomladi, ko je na sporedu Liga za prvaka. Foto: BoBo

"Moramo biti optimisti. Pred nami je še vsa sezona, ki se je začela dobro za nas; z osvojitvijo superpokala, tudi na najzahtevnejšem terenu v Sloveniji (Velenju, op. a.) smo že zmagali, tako da fantje vidijo, da se da," pravi Tamše, ki je Celjane v zadnjih štirih sezonah popeljal do prav toliko naslovov državnega in pokalnega prvaka.

Tamše priznava, da je bila ekipa iz lanske sezone močnejša od tiste, ki jo ima na voljo letos, a se s tem ne obremenjuje, saj je realnost pivovarjev zadnja leta takšna, da težko zavrnejo finančno močne ponudbe najbogatejših klubov za svoje najboljše igralce. Kljub prevetreni in pomlajeni zasedbi pa cilji v Celju kot vedno ostajajo kar se da visoki.


Tako kot skoraj vsako leto ste se morali tudi pred letošnjo sezono sprijazniti z veliko menjavami v igralskem kadru. Kako ste se spoprijeli s spremembami?
Spoprijeli smo se maksimalno, iz dneva v dan, iz treninga v trening. Odšlo je sedem igralcev, ki nekaj pomenijo tudi v svetovnem rokometu. Po drugi strani pa smo glede na to, kaj imamo finančno, poskušali poiskati dostojne zamenjave. Igralcem, ki so ostali v klubu, smo dali še pomembnejše vloge. Pred nami je zanimiva sezona. Potrebujemo še kar nekaj časa, da vkomponiramo elemente tako, kot si sam želim. Imam kar velike zahteve. Za zdaj sem zadovoljen z opravljenim delom, po drugi strani pa vem, da je treba še veliko postoriti. Tako pri samih posameznikih kot tudi pri kolektivu.

Zdi se, da je na papirju letošnja zasedba nekoliko slabša od lanske, saj ste izgubili nosilce igre Miho Zarabca, Blaža Janca, Vida Poteka, ne nazadnje tudi Luko Žvižeja. Kako bi primerjali moč letošnje ekipe s tisto iz lanske sezone?
V tem trenutku lahko rečem, da je bila lanska ekipa močnejša in bolj uigrana. A to smo odmislili, gremo se novo zgodbo, z novo ekipo in igralci. Pred njimi je veliko dela, odrekanj, truda. A to je tudi edina pot, ki pripelje vsakega posameznika do dresa z državnim grbom, do bogatejšega kluba in do donosnejšega kluba v tujini. Po drugi strani pa, ko se vse to zgodi, potem je tudi rezultat tukaj. Lahko premagaš v Ligi prvakov Rhein Neckar Löwen, Kielce in druge podobne klube. To pot poznamo, vemo, kako in kaj. Zdaj moramo to še izvesti. Kar se tiče letošnje ekipe - ima ekipa določen potencial. Ima neverjetno željo. To so karakteristike, ki jih je treba nadgraditi z delom oziroma z dvigom kakovosti posameznikov. In potem se bo ta ekipa približala oziroma prišla na raven, ki jo je imela prejšnja.

Če primerjate po igralskih položajih, kje ste najmočnejši in kje najšibkejši?
Lahko rečem, da je lanska ekipa imela igralce, ki so lahko sami odločili določene tekme. V tej generaciji, ki jo imamo zdaj, pa mislim, da je največja kakovost kolektiv, saj le ta naredi neki rezultat. Si pa želimo, da bi med sezono kakšen igralec potegnil voz naprej in odločil tekmo. Sicer pa menim, da bo naša največja moč kolektivna igra vseh 16 rokometašev.

Kljub spremembam pa so cilji visoki, ambiciozni: obe domači lovoriki, zaključni turnir Lige Seha, preboj v Ligi prvakov. Težko bo vse uresničiti, kajne?
To so vsekakor želje, tudi določeni cilji, ki morajo biti postavljeni visoko. Seveda, realnost poznamo, kakšna je. Moramo biti optimisti. Pred nami je še vsa sezona, ki se je začela dobro za nas. Z osvojitvijo superpokala, tudi na najzahtevnejšem terenu v Sloveniji smo že zmagali, tako da fantje že vidijo, da se da. Po drugi strani pa je do teh ciljev relativno daleč. Verjamem pa, da do takrat, ko se bodo igrale najpomembnejše tekme, bomo že uigran orkester in bomo lahko pošteno branili to, kar smo si priborili v zadnjih letih.

Čeprav ste prvo tekmo proti Gorenju dobili, pa se verjetno obeta precej bolj izenačen boj z Velenjčani, kot je bilo to v preteklih sezonah.
Moje mnenje je, da je bil boj z Velenjčani vedno izjemno trd. Gorenje bo izjemno zahtevna ekipa za premagati, saj ima iste želje kot mi. Po drugi strani pa bi želel reči, da bodo tu še štiri ekipe iz Lige za prvaka močno premešale štrene, tako da bo treba biti optimalen na vsaki tekmi, kajti tudi v zadnji sezoni so odločile prvenstvo tekme z Ribnico, Koprom. Pričakujem, da bo tako tudi letos.

Kaj menite o skupini v Ligi prvakov? Zdi se, da bosta Meškov in Alborg tista tekmeca, s katerima se boste udarili za 6. mesto, ki še vodi v nadaljnje tekmovanje?
Moram reči, da je skupina iz sanj, kar se tiče kakovosti ekip, posameznikov, proračuna. Mi bomo razmišljali tekmo za tekmo. Mogoče so določene ekipe nekoliko lažje, a samo na papirju. Ne nazadnje smo z Meškovom že igrali in izgubili. Na prijateljski tekmi pa smo jih premagali. Skratka, odvisno je od dnevnih okoliščin. Moramo iti srečanje za srečanjem in videti, kako in kaj. Lani devet točk ni bilo dovolj za napredovanje. Ko danes pomislim na devet točk, je to zelo zahtevna naloga. A kot sem že dejal, treba je verjeti, delati. In če verjameš, delaš pošteno, se ti to lahko obrestuje.

Lani je v Ligi prvakov nekoliko presenetljivo zmagal Vardar. Koga bi vi letos izpostavili kot glavnega favorita?
Že dve, tri leta vsi nekako napovedujejo, da bo zmagal PSG. A pred enim tednom je gladko izgubil v domačem pokalu za šest golov z Nantesom. Ne vemo, kdo se bo uvrstil v Köln. Kandidatov je najmanj deset. To so vse nemške ekipe, Barcelona. Tu so Kielce, Veszprem, Szeged, Pariz, tudi mogoče še kakšna druga ekipa. Vrh se je tudi v rokometu razširil. Veselim se, da sem lahko del te evropske smetane, da je Celje še vedno v bobnih A in B. Vesel sem, da ima Slovenija dva predstavnika v Ligi prvakov, saj si to z delom zasluži.