Michael Chang se je od sveta tenisa takole poslovil v New Yorku leta 2003, ko je na svojem zadnjem turnirju za grand slam izgubil v 1. krogu. V ozadju je njegov brat in trener Carl. Foto: EPA
Michael Chang se je od sveta tenisa takole poslovil v New Yorku leta 2003, ko je na svojem zadnjem turnirju za grand slam izgubil v 1. krogu. V ozadju je njegov brat in trener Carl. Foto: EPA
Michael Chang
Njegovo razmerje zmag in porazov na turnirjih serije ATP je 662-312. V dobrih 15 letih kariere je zaslužil dobrih 19 milijonov ameriških dolarjev. Foto: EPA
Michael Chang
Poleg pariške krone je osvojil še en prestižni pokal - leta 1990 je z ZDA osvojil Davisov pokal. Foto: EPA
Michael Chang
Edini turnir za grand slam, na katerem ni nikoli igral v finalu, je Wimbledon. Na najbolj priznanem turnirju je najdlje prišel leta 1994, ko je izpadel v četrtfinalu. Foto: EPA
Michael Chang
Po koncu teniške kariere je svoje ime zapisal Bogu, tako na univerzi Biola deluje kot predavatelj. Foto: EPA

Njegovi starši so se spoznali v Tajvanu, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta se preselila v ZDA. Michael Chang je bil rojen 22. februarja v New Jerseyju. Njegov oče je dečku določil kitajsko ime Depei, mati pa angleško ime Michael, po katerem je tudi znan v teniškem svetu. Večino časa ga je treniral njegov starejši brat Carl, s katerim sta pogosto igrala tudi dvojice.

Podiral vse mladinske rekorde
Kariera takrat edinega azijskega igralca (oziroma igralca z azijskimi koreninami) je vzletela kot meteor. Chang je kot po tirnicah zmagoval na turnirjih mlajših kategorij, kjer je premagoval po tri in štiri leta starejše igralce. Leta 1987 je tako s 15 leti postal najmlajši igralec, ki je nastopil v New Yorku in dobil vsaj en dvoboj. Svoj prvi turnir serije ATP je dobil septembra 1988, ko je s 16 leti in 7 meseci osvojil San Diego.

Lendl v Parizu - David proti Goljatu
Vrhunec kariere je dosegel marca 1989, ko je šokiral teniški svet in z zmago v Parizu postal sploh prvi Američan, ki je v odprti dobi slavil na najbolj pomembnem peščenem turnirju v sezoni. Na tem turnirju je dosegel tudi najbolj odmevno zmago, na katero je sam najbolj ponosen. V osmini finala je na kolena spravil Ivana Lendla s 4:6, 4:6, 6:3, 6:3 in 6:3. Čeh je bil takrat na vrhuncu svoje moči in na prvem mestu lestvice ATP. Lendl je hitro dobil prva niza in mladeniču v začetku tretjega že odvzel servis. Trdoživi Chang je hitro vrnil z ribrejkom in na koncu celo osvojil niz.

S številnimi triki zlomil Lendla
V četrtem nizu je imel Američan veliko težav s krči, zato je želel s številnimi triki zlomiti nasprotnika. Tako je povsem upočasnil igro, saj je na zadnjo linijo pošiljal dolge in visoke žoge, vsak odmor je veliko pil in jedel ter si privoščil dolge odmore, ko je odšel na stranišče. Lendl je počasi izgubljal živce in delal nenavadne napake, po katerih je veliko preklinjal. Ena izmed znamenitih točk je bil servis, ki ga je opravil na nenavaden način, saj je serviral "izpod ramena" in s tem dobil eno izmed ključnih iger. Po 4 urah in 37 minutah je z zadnjo provokacijo odločil tekmo. Pri vodstvu s 5:3, ko je še komaj stal, si je na servis Lendla priigral prednost 15:40, nato pa pri naslednjem servisu nasprotnika stopil globoko v igrišče. To je Čeha tako zmedlo, da je napravil dvojno napako, po kateri je Chang dočakal vrhunec kariere.

Dobil prvi veliki finale, preostale tri izgubil
Svoj pohod je končal v finalu, kjer je na kolena po vnovičnem maratonu spravil še eno legendo 80. let Šveda Stefana Edberga s 6:1, 3:6, 4:6, 6:2 in 6:4. V svoji dolgi karieri je Chang v finalih na turnirjih za grand slam igral še trikrat. Leta 1995 je v Franciji izgubil proti Avstrijcu Thomasu Mustru, leto pozneje pa je na zadnji stopnički obstal v Melbournu (tam je bil boljši Nemec Boris Becker) in New Yorku (kjer je priznal poraz rojaku Petu Samprasu).

V svoji zbirki ima 34 turnirjev serije ATP
Na lestvici ATP je dolgo časa vztrajal v prvi deseterici. Najvišje je priplezal julija 1996, ko je bil drugi. Ob prelomu tisočletja so njegovi dosežki bliskovito padli, tako je leta 2003 končal s poklicno kariero. Na svojem spisku ima 34 turnirskih zmag, ob pariški kroni pa je še najbolj ponosen na sedem zmag serije masters, prav vse je dosegel v Severni Ameriki. Letos je bil sprejet v mednarodno teniško hišo slavnih.

Deloval pri pridobitvi olimpijskih iger v Pekingu
Znan je po svoji dobrodelnosti, tako je veliko delal za promocijo tenisa v Aziji, zato ni čudno, da še leta po koncu kariere sodi med najbolj priljubljene teniške osebnosti na tej celini. Leta 2001 je dejavno sodeloval pri kandidaturi Pekinga za pridobitev organizacije olimpijskih iger.

Kariera po tenisu zaznamovana z Bogom
Sam rad prizna, da je ponosen kristijan. Leta 1999 je tako ustanovil Fundacijo družine Chang, s katero želi širiti sporočilo Jezusa Kristusa. Na univerzi Biola v Kaliforniji je leto in pol študiral teologijo, saj je želel poglobiti svoje znanje o Svetem pismu, za katero pravi, da je njegova najljubša knjiga. Leta 2002 je ustanovil krščansko športno ligo, kjer z mladimi igra in sodeluje pri številnih športih.

Čas še za ribe in golf
Zelo rad ribari, v prostem času pa igra golf. Leta 2005 je bil tako med igralci ameriške ekipe medijskih zvezd, ki je igrala proti zvezdnikom iz Evrope. Pokal vseh zvezd je bil odigran po vzoru Ryderjevega pokala, kjer vsaki dve leti med seboj igrajo najboljši golfisti iz ZDA in Evrope.

Na desni strani si oglejte nekaj utrinkov z Roland Garrosa leta 1989, ko je Michael Chang osvojil svoj edini turnir za grand slam.

Slavko Jerič