"Težko je opisati razočaranje po porazu v finalu turnirja za grand slam, sploh v Wimbledonu je težko, saj sem imel kot domači igralec ogromno podporo s tribun. Skušal sem ostati miren, čestital sem Federerju, se hotel zahvaliti navijačem, vodstvu turnirja in svoji ekipi. A res ni bilo lahko. Veliko sem vložil v ta turnir in na koncu nisem mogel obvladati svojih čustev. Moški naj ne bi jokali na teniških igriščih, vendar tako se je pač zgodilo," je dan po porazu v finalu proti Rogerju Federerju v štirih nizih dejal 25-letni Murray.

Perry tudi po 76 letih še ni dobil naslednika
Četrti igralec sveta je dvignil celotno Veliko Britanijo na noge. Prvič po letu 1938 in Bunnyju Austinu so imeli Britanci finalista na Church Roadu. Zadnji zmagovalec pa ostaja Fred Perry, ki je leta 1936 odpravil Nemca Gottfrieda von Cramma s 6:1, 6:1 in 6:0.
"Ta turnir mi pomeni največ, vsi prijatelji in družina so bili z menoj in zdaj sem še bolj odločen, da bom naslednje leto dvignil to lovoriko. Še nikoli nisem bil bližje zmagi na turnirjih za grand slam. V prvih treh finalih nisem osvojil niti niza, v nedeljo pa sem dobil prvi niz proti Federerju. To je bil moj prvi finale v Wimbledonu, zelo sem izboljšal igro na travi, še nikoli se nisem tako dobro počutil na igrišču kot v zadnjih dveh tednih," je poudaril Škot.

V nedeljo zvečer je bil bolj slaba družba
Federer ga je ugnal s 4:6, 7:5, 6:3 in 6:4, Murray pa je v nedeljo zvečer odšel domov, ni bil pri volji za druženje s prijatelji. "V nedeljo sem se zjutraj počutil odlično, pripravljen sem bil za veliki boj. Navadil sem se igrati velike obračune, pritisk prenešam precej bolje kot v preteklosti. Moja spremljevalna ekipa je odšla na večerjo v nedeljo zvečer, pozabavali so se ob koncu turnirja, a jaz ne bi bil dobra družba. Odšel sem domov in razmišljal o turnirju, kjer sem doživel tudi veliko svetlih trenutkov," je pojasnil Murray.

Z dekletom v Miami
"V naslednjih tednih se bom skušal kar najbolje pripraviti na olimpijske igre. Zagotovo ta teden ne bom prijel loparja v roke, potrebujem malce odmora. Z dekletom bova najbrž odšla v Miami, potrebujem malce sonca. Potreben sem počitka, po takem razočaranju je treba zbistriti glavo. Prehitro igranje turnirjev bi mi lahko samo škodilo," je načrte za prihodnje dni razkril Škot, ki je zadovoljen z igrami v letošnjem letu: "V letošnjem letu sem imel nekaj težav s hrbtom, a sem vseeno odigral zelo dobre turnirje. Zmagal sem v Brisbanu, v polfinalu Odprtega prvenstva Avstralije sem bil zelo blizu zmage nad Novakom Đokovićem. Tudi v Dubaju in v Miamiju sem zaigral v finalu. Prepričan sem, da sem se tudi iz porazov veliko naučil, zato lahko veliko dosežem na olimpijskih igrah in na zadnjem grand slamu sezone v New Yorku."

Lendl ga je dvignil na višji nivo
Trener Ivan Lendl se ni veselil uspešnih točk svojega varovanca, medtem ko je mati Judy vseskozi skakala s stola, dekle Kim Sears pa si je grizla nohte. Lendl je izgubil prve štiri finalne obračune na turnirjih za grand slam, potem pa je v finalu Roland Garrosa leta 1984 po zaostanku z 0:2 v nizih ugnal John McEnroeja. Takrat se je začel njegov silovit vzpon, osvojil je osem turnirjev za grand slam. "Od januarja je moj trener Ivan Lendl, ki mi res veliko pomaga. Zelo je izboljšal mojo igro v ključnih trenutkih, ko znam ostati miren. On nikoli ne izgubi živcev. Priprava na grand slam turnirje je zdaj popolnoma drugačna. Posvetiva se vsaki malenkosti," je s trenerjem zadovoljen Murray.

"Zdaj razmišljam o zlati medalji na olimpijskih igrah, potem bi bil grenak nedeljski poraz hitreje pozabljen," je zaključil Murray, ki ima od nedelje veliko novih navijačev. Večina strokovnjakov meni, da bo kmalu osvojil turnir za grand slam. Tudi Lendl ga je šele v petem poskusu ...