Proti so glasovali poslanci SNS-a Sonja Areh Lavrič, Bogdan Barovič in Sašo Peče, glasovanja pa sta se vzdržala poslanca Zmago Jelinčič (SNS) in Aurelio Juri (ZLSD).

Številni pomembni gosti
Slavnostnega dela zasedanja so se udeležili tudi predsednik vlade Anton Rop, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, nekdanji predsednik republike Milan Kučan ter ministrski in diplomatski zbor. Zaradi obiska v tujini se zasedanja ni udeležil predsednik republike Janez Drnovšek, poleg njega pa tudi predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič, ki vodi sejo ustavnega sodišča. DZ je bil dolžan omenjeno pogodbo ratificirati na podlagi referendumske odločitve o vstopu v Nato.

Rop o ratifikaciji pogodbe
Predsednik vlade Anton Rop je ob ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe v DZ-ju dejal, da je leto 2004 za Slovenijo zgodovinsko in predstavlja vrh večletnih prizadevanj in naporov ter začetek nove vloge Slovenije v mednarodni skupnosti. Včlanitev v Nato ni bila le projekt vlade, temveč je za to obstajalo širše soglasje državljanov.

Varno in stabilno okolje je po Ropovem mnenju temeljni pogoj za nemoten gospodarski, socialni in kulturni razvoj države in naroda. Premier je dodal še, da bo članstvo v Natu Sloveniji omogočilo tudi soodločanje o varnostnih in političnih vprašanjih v svetu.

Rupel: Slovenija je izhodišče miru
Zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da zdaj dosegamo cilj, ki smo si ga zastavili pred desetletjem, Slovenija pa postaja izhodišče varnosti in miru v Evropi. Z včlanitvijo v Nato se Slovenija vključuje v dolgoročno varnostno urejanje razmer v svoji bližnji soseščini.

Stabilnost na območju zahodnega Balkana je v vitalnem interesu Slovenije in je zanjo pomembna tudi z gospodarskega vidika, je še dejal minister. Po njegovem je včlanitev v Nato velik dosežek slovenske državotvornosti, a tudi velika odgovornost, Slovenija pa je dokazala, da je zanesljiva partnerica.

Kacin pozval k minuti molka
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je povedal, da je odbor na seji prejšnji teden s 14 glasovi za in nobenim proti sprejel vse člene zakona o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe.

Poslance je nato pozval, naj z minuto molka počastijo spomin na vse tiste pripadnike zavezništva, ki so prispevali k vzpostavljanju miru in stabilnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Predsednik odbora za obrambo Rudolf Petan pa je dejal, da je včlanitev v Nato za Slovenijo velik uspeh, še zlasti če se zavedamo, da je bila država še pred 13 leti del balkanskega kotla.

Janša in Bajuk pozitivno o Natu
Po besedah predsednika SDS-a Janeza Janše je SDS vesel, da se Slovenija pridružuje državam s podobnimi vrednotami. Pomanjkljivosti Slovenske vojske so po njegovem mnenju še dodaten vzrok za vstop Slovenije v Nato, saj naj bi bili v njej še vedno močni ostanki miselnosti nekdanjega JLA-ja.

Predsednik NSi-ja Andrej Bajuk je povedal, da bo Slovenija postala članica najuspešnejše obrambne zveze na svetu, ki je pripomogla, da se je hladna vojna končala brez jedrske katastrofe, da svobodni svet ni postal plen totalitarizma in da je s padcem berlinskega zidu padla tudi železna zavesa.

Peče: Slovenija v Natu brez vloge
Najbolj kritičen do članstva v Natu je bil Sašo Peče (SNS), ki meni, da samo naivnež verjame, da je bistvo zveze ohranjanje miru in demokracije. Poudaril je, da je Nato le sredstvo za doseganje netržnih gospodarskih učinkov. V Natu obstajajo tisti, ki imajo vlogo, in tisti, ki je nimajo. Slovenija po njegovih besedah žal ne bo imela nobene vloge. Ob koncu je Peče izrazil nestrinjanje, ker poslanci na seji niso namenili minute tišine za žrtve osamosvojitve Slovenije, kot je to na prejšnji seji predlagal poslanec SNS-a Bogdan Barovič.

Nato pozdravil dogodek
V Natu so toplo pozdravili ratifikacijo Severnoatlantske pogodbe v slovenskem parlamentu. S sedeža zveze v Bruslju so sporočili, da je ratifikacija za njih dobra novica in da smo vedno bližje dnevu, ko bodo Slovenija in druge povabljenke uradno postale članice zavezništva.

Na sedežu Nata bodo na dan širitve dvignili zastave novih članic, dogodka pa se bodo udeležili zunanji ministri sedanjih in prihodnjih članic. Za 2. april je sicer v Bruslju že napovedano zasedanje zunanjih ministrov zavezništva, ki naj bi se ga v polnopravni vlogi prvič udeležili tudi ministri sedmih novih članic.