Foto:
Foto:
Odločitev bo kmalu znana

Po njegovem mnenju za vsakim uspešnim lobiranjem stoji učinkovita komunikacija, katere namen je iz omenjene gore papirja izbrati tisto, s čimer si je pri uresničevanju določenega interesa mogoče pomagati, in to dostaviti na pravi naslov, pri tem pa je naslovnika treba prepričati, da se tem papirjem tudi posveti.

Kot namreč ugotavlja Danica Fink Hafner, profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki se ukvarja z načinom delovanja interesnih skupin, lobiranje informacijsko bogati procese odločanja, saj omogoča zastopanje in predstavljanje najrazličnejših interesov tam, kjer se odločitve v resnici sprejemajo.

Danica Fink Hafner ob tem poudarja, da je lobiranje sestavni del politične procedure, zato je večina predsodkov, ki jih ima o namenu in funkciji lobiranja širša javnost, neupravičenih. Seveda se tudi na tem področju pojavljajo nepravilnosti in zlorabe, vendar - kot se je izrazil vodilni slovenski bruseljski lobist Boris Cizelj, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SGRZ) - zaradi "nekaj gnilih jabolk ne bi smeli zavreči cele košare". Kot opozarja Danica Fink Hafner, lobiranje v slovenskem prostoru nima urejenega normativnega okvira, ampak se njegova pravila oblikujejo skozi prakso, čemur pritrjuje tudi slovenski lobist Andrej Drapal. Po njegovem mnenju sta profesionalizacija in s tem "oblikovanje cehovskih pravil" nujno potrebna, zato da bi se s tem podjetja in posamezniki, ki se z lobiranjem strokovno ukvarjajo, znebili nelojalne konkurence, ki na celoten proces prepričevanja odločevalcev meče slabo luč.

Slovenska podjetja morajo biti dejavnejša pri lobiranju
V lobiranje v Bruslju se bodo morala - če se že niso - dejavneje vključiti tudi slovenska podjetja, saj lobiranje v povezavi poteka na treh ravneh, ki so sicer povezane, niso pa tudi nujno zavezane uresničevanju istih interesov. Branjenje nacionalnega interesa, s katerim se ukvarjajo predstavniki države v evropskih institucijah, namreč poteka po drugačnih poteh kot predstavljanje različnih panožnih interesov, to je pa spet drugačno od posredovanj v korist posameznih podjetij.

Drapal ob tem opozarja, da se slovenska podjetja preveč zanašajo na državo in zanemarjajo lobistično delo v povezavi, čeprav se tam odloča o zadevah, ki bodo v prihodnje močno vplivale na izide njihovega poslovanja. Sicer so, tako pravi Cizelj, ankete med podjetji pokazale, da podjetja lobiranje v Sloveniji označujejo kot pomembnejše od lobiranja v Bruslju. Poudaril je tudi pomen zgodnje vključitve slovenskih interesnih združenj v oblikovanje odločitev v Uniji, kar je potrebno predvsem zaradi kompleksnosti EU-ja, kjer deluje 1.538 različnih organizacij, med njimi 34 takih, ki prihajajo iz držav pristopnic.

Kako se v lobiranje vključuje slovenska vlada?
Državni podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Jožef Drofenik, ki se ukvarja z ekonomskimi odnosi, je povedal, da si bodo vladni uslužbenci v Bruslju vsak dan prizadevali uveljaviti slovenske interese, vendar bo zaradi razmeroma majhne teže Slovenije v institucijah EU-ja treba poiskati ustrezen pristop. Drofenik ob tem opozarja, da v povezavi oviranje odločanja zaradi uveljavljanja določenega nacionalnega interesa državi ne prinese veliko naklonjenosti, zato se bo treba osredotočiti na vplivanje na najzgodnejših stopnjah zakonodajnega procesa, ko je na mizi več osnutkov zakonov. Posebej pomembno pri tem bo sodelovanje slovenskih predstavnikov v različnih izvedenskih skupinah, ki bodo lahko predstavili slovenske poglede na določeno snov in prispevali k obveščenosti ustreznih državnih organov.

Sicer se je slovenska vlada na eni izmed svojih zadnjih sej seznanila tudi s projektom EU-portal, tj. z informacijskim sistemom za podporo odločanju o zakonodajnih predlogih in drugih aktih EU-ja. Kot so sporočili iz vlade, je namen projekta podpreti celoten proces upravljanja dokumentov, njihove sledljivosti ter podpora ministrstvom in delovnim skupinam pri pripravi in sprejemanju stališč. Vlada si s tem skuša zagotoviti obvladljivost informacij, ki bodo za sooblikovanje odločitev v evropski povezavi ključnega pomena.