Pokljuške prireditelje ne skrbi izvedba tekme v sezoni 2013/14, saj bo prireditev na koledarju IBU-ja izjemoma marca, ko je snežna odeja na Pokljuki vselej debela. V klasičnem decembrskem terminu pa bi bila pokljuška prireditev brez umetnega snega vsako sezono vprašljiva.

Zamudili rok pred spremembo zakona
Izvirni greh pri vodnem zajetju se je po besedah Petra Zupana, predsednika Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije, zgodil že pri pripravi projektne dokumentacije za skupno 10 milijonov evrov vredno naložbo, ki je oktobra 2009 po letu dni gradnje vzniknila na Rudnem polju.

"Takrat nam je arhitekt svetoval, da lahko soglasje za vodno zajetje pridobimo v postopku pridobivanja spremembe gradbenega dovoljenja. Zanesljivo z vodnim zajetjem, kot smo ga zgradili, ne bi bilo niti najmanjših težav in zapletov, če bi soglasje iskali še po starem zakonu o Triglavskem narodnem parku, vendar smo zamudili rok, v tem času je bil sprejet nov zakon, in od soglasja smo se lahko poslovili," je pojasnil Zupan.

Okoljevarstveniki opozarjali na prevelik zbiralnik
Upravljavci športnega centra Rudno polje na Pokljuki so tako za zdaj izgubili prav vse bitke pred sodnimi organi za legalizacijo vodnega zajetja. Okoljevarstveniki, ki so bili stranka v postopku, so ves čas nasprotovali prevelikemu vodnemu zajetju za zasneževanje. Za nameček so upravljavci prejeli še negativen sklep inšpekcije, njegova končna posledica pa je zasutje zajetja do dovoljenih okvirov, v izmerah 1.400 kvadratnih metrov in 1.400 kubičnih metrov, kar pa ne zadošča za zasneževanje.

V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja sta sodelovali okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki sta prepričani, da je akumulacijski bazen črna gradnja, ki bi jo morali odstraniti, okolico pa sanirati.

Po novem v TNP-ju samo še napajalniki za živino
"Športni center Pokljuka ima uporabno dovoljenje, razen za vodno akumulacijo v trenutnih izmerah. Na podlagi zakona na območju TNP-ja ni možno graditi drugega kot napajalnika za živino, kar je bil vzrok negativne odločitve na sodišču ter je bila preprečena možnost pridobitve okoljevarstvenega soglasja, za katerega smo zaprosili in vodili tudi postopek pred sodiščem," je pojasnil Zupan.

"Če s postopkom ne bomo uspešni, potem bomo ravnali skladno z inšpekcijsko pogodbo ter zasuli del akumulacije. Seveda pa se s tem postavlja vprašanje zadostnih zalog vode za izdelavo umetnega snega za čas decembrskih tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu v naslednjih sezonah," je opozoril Zupan.

Do 500 cistern za biatlonski umetni sneg
"Ne bomo se predali, še naprej bomo delali umetni sneg, kar pa pomeni od 400 do 500 cistern vode, ki jih bo treba na Pokljuko pripeljati. Če bomo jamo zasuli, to pomeni 4.000 in več kubičnih metrov zemljine, ki jo bo treba nekje na Pokljuki odkopati in jo navoziti v to preveliko jamo ter seveda potem akumulacijo prilagoditi dovoljeni kapaciteti. Postavlja pa se tudi vprašanje, kam z vso odvečno meteorno vodo, ki jo zdaj zbiramo po celotni površini parkirišč in strehe na centralnem objektu," je sklenil predsednik Zbora za biatlon pri SZS-ju.