Andrej Šporn bo 24. januarja naredil vse, da se v Kitzbühelu vpiše na seznam zmagovalcev smuka s Petelinjega grebena. Foto: Reuters
Andrej Šporn bo 24. januarja naredil vse, da se v Kitzbühelu vpiše na seznam zmagovalcev smuka s Petelinjega grebena. Foto: Reuters
Andrej Šporn, Andrej Jerman in Rok Perko
Andrej Jerman je po koncu predlanske sezone končal kariero, vendar ostal z reprezentančnimi kolegi, saj je postal pomočnik trenerja. Foto: SZS
Andrej Šporn
Šporn je Elanove smuči zamenjal za Stöcklijeve in je za zdaj zelo zadovoljen. Foto: EPA
Peter Pen
Peter Pen je okrepil slovensko ekipo za hitre discipline in prinesel veliko sveže energije. Foto: SZS
Smučarji zadovoljni s pripravami v Čilu

Leta 2010 je z drugim mestom na Streifu okusil, kaj pomeni biti na zmagovalnem odru najbolj cenjene tekme v zimskih športih. Za Šporna je Kitzbühel svetinja, ki se ne more meriti z olimpijskimi igrami ali svetovnim prvenstvom. Jasno je torej, na kateri tekmi želi v sezoni 2014/15 najbolj blesteti. Toda pomemben bo tudi začetek sezone, da bo lahko v Evropo prišel z dobrimi občutki. 32-letni Kranjskogorčan bo sezono začel v soboto s smukaško tekmo v Lake Louisu, kjer višje od 14. mesta (pred štirimi leti) na smukih še ni bil.


Prve tekme pričakujete s precej optimizma, čeprav se vam je lanska sezona, v kateri ste osvojili vsega 12 točk svetovnega pokala, povsem ponesrečila. Kje je razlog za boljšo voljo? Dober trening, nove smuči ...?
Oboje. Z Andrejem Jermanom in novim trenerjem Petrom Penom, ki je prinesel veliko pozitivne energije, dobro funkcioniramo. Veliko sem treniral že spomladi. Ko sem med olimpijskimi igrami ostal doma, sem menjal opremo in šel na Stöcklijeve smuči. Marca in aprila sem opravil veliko treninga, na roko mi je šlo tudi vreme pri nas, saj sem lahko na Krvavcu opravil veliko dobrega treninga. Tam je lep teren za trening superveleslaloma in smuka.

So smučišče zaprli, ko ste trenirali?
To je bilo že sredi aprila, ko ni bilo več veliko smučarjev. Se je pa enkrat zgodilo, čeprav so bili vsi preostali tereni prazni, da je neki smučar šel pod ograjo neposredno na progo. Očitno se ni zavedal, da lahko vanj priletim s 120 km/h.

Nekaj novosti ste vpeljali tudi pri kondicijskem treningu ...
Več sem treniral na vibracijski plošči, kjer delaš s svojo težo in te vibracije ti dodatno stimulirajo mišice. Gre za tip treninga vzdržljivosti v moči, vse je podobno smuku. Intervali so dolgi od dve do tri minute in po enem takšnem intervalu si "na pol mrtev". Res, gre za zelo intenzivno vadbo, tako da si potem še ves dan iztrošen.

Verjetno vam je takšna vadba všeč tudi zaradi vaših kroničnih težav s hrbtom.
Se strinjam. Z utežmi si ne upam več delati, saj se bojim, da bo spet kaj narobe. Pokazalo se je, da je takšna vadba zelo učinkovita in sem lahko v Čilu na snegu štiri tedne zdržal vse napore.

Tam ste imeli pravzaprav srečo, kajti kazalo je zelo slabo. Ko ste prišli tja, namreč ni bilo snega.
Bilo je nenavadno, vse ekipe so šle v iskanju snega drugam, saj so si to lahko privoščile, mi pa smo ostali. K sreči je kmalu zapadel sneg in smo lahko naredili odličen trening. Časovno nismo bili omejeni kot po navadi, kot te vedno preganja naslednja ekipa. Skratka, količinsko smo v Čilu delali veliko, pri tem pa nisem imel nobenih težav s kondicijo. Poleg tega sem na tekmah južnoameriškega pokala z dobrimi nastopi izboljšal točke in bom v soboto nastopil takoj za prvo trideseterico.

Kaj pomeni, da ste količinsko delali veliko? Da ste bili na snegu tako dopoldne kot popoldne?
Večinoma gre za trening v enem kosu. Na sneg greš že okrog sedmih zjutraj in treniraš, tudi do enih ali dveh. Morda se ne bo slišalo veliko, ampak - naredili smo tudi do osem voženj smuka po minuto dvajset, kar je zelo zelo veliko. Normalno se na treningu dela po štiri vožnje. Zraven smo kombinirali še superveleslalom in veleslalom. Zagotovo pa smuk ostaja moja prva disciplina in tu največ pričakujem. Vidim, da bi sam lahko zopet mešal štrene tudi najboljšim, prav tako kot tudi Rok Perko ter morda še kdo od mlajših iz naše ekipe.

Kaj pa trening na evropskih ledenikih?
Razmere niso bile najboljše. Žal mi je, da konec julija na Stelviu vremenske razmere niso dopuščale treninga veleslalomu. V Hintertuxu smo imeli za oktober pretoplo vreme, črni led, kamenje, sneg pa, kolikor ga je bilo, mehak. Oprema se v takšnih razmerah obnaša drugače.

Kljub vsem finančnim težavam ste pred začetkom sezone v hitrih disciplinah odšli v ZDA.
To je ključno, saj bo v tej sezoni v Severni Ameriki 30 odstotkov tekem. Brez treninga bi bilo težko kaj narediti.

Slovenska reprezentanca za hitre discipline se na tekme v Lake Louisu (v soboto bo tam smuk, v nedeljo superveleslalom) in Beaver Creeku (med 5. in 7. decembrom superveleslalom, smuk in veleslalom) zadnje dni pripravlja v Copper Mountainu, kjer je bil oster mraz, saj se je termometer spustil do minus 27, in Vailu. V kvalifikacijah za drugo štartno mesto na superveleslalomu v Lake Louisu je bil najhitrejši Klemen Kosi in se bo tako pridružil Roku Perku, ki je imel že prej zagotovljeno mesto.


Direktor SZS-ja Jurij Žurej je pred dnevi izjavil, da bi morali tekmovalci še bolj varčevati. Da bi se, recimo, lahko vprašali, ali je treba v Čile. Menite, da je poletni trening na južni polobli res nujen? Ne nazadnje: tudi lani ste tam trenirali, ampak rezultatov ni bilo ...
Treninga na južni polobli in v Severni Ameriki sta ključna za pripravo ekipe za hitre discipline. V Evropi enostavno ni primernih terenov, ne moreš pa trenirati celo poletje le tehnike, saj potem postaneš počasen na drsalnih delih in nisi navajen hitrosti. V letošnjem pripravljalnem obdobju sta bila edina res kakovostna treninga v Čilu in Koloradu, vsi poletni in jesenski treningi v Evropi pa so bili bolj stik s snegom kot možnost resnega napredka. Po drugi strani pa tudi južnoameriški trening ni bil bistveno dražji kot primerljivo število dni smučanja na evropskih ledenikih, kakovost pa je neprimerljiva. Vse tuje ekipe, s katerimi se želimo kosati in jih premagovati, poleti trenirajo na jugu, nekateri celo na več lokacijah, tako da bi bili brez tega treninga enostavno preveč v zaostanku že pred začetkom sezone.

Na ameriškem snegu se v preteklih sezonah niste dobro znašli. Pričakujete, da bo tokrat bolje?
Mislim, da ja. Upanje daje tudi nova oprema. Stöckli je v preteklih letih veliko testiral na ameriškem snegu. Te smuči mi ležijo in opažam velik napredek.

Kakšne spremembe so še prinesle nove smuči?
Predvsem velik napredek je pri veleslalomu in superveleslalomu, ki sta ključna za tehniko tudi v smuku, predvsem v tehnično težjih delih, kjer lahko naredim največji napredek. Največje razlike se mi zdijo pri mirnosti smuči ter fazi začetka zavoja, posledično imam veliko več zaupanja v smuči in si lahko več privoščim med smučanjem. Za smuči skrbi izkušeni Stöcklijev serviser Primož Gregorič, ki je bil v preteklosti serviser Andreja Jermana in Roka Perka ob njunih največjih uspehih. Podpora tovarne in tudi serviserja je vrhunska, smuči pa so se za zdaj izkazale za hitre tudi na ameriškem snegu.

Ste bili v pripravljalnem obdobju še bolj motivirani, ker ste si morali sami plačati večino stroškov?
Ne. Že prej sem bil stoodstotno motiviran. Več kot to že ne moreš biti. Prej bi rekel, da sem poskušal čim manj misliti na to, saj je lahko to prej breme kot motivacija.

Vas je kaj morila lanska sezono? Kaj je bil glavni razlog, da so bili rezultati slabi?
Ni šlo le za eno stvar, ampak je bilo kar naenkrat na kupu več stvari. Vse je šlo narobe in ko si tako razsut, se ne moreš sestaviti. Ko so šli vsi na olimpijske igre, sem zamenjal opremo. V Kvitfjellu, ko sem bil že pripravljen na boljši rezultat, so bili žal takšne razmere, da se z višjo številko ni dalo veliko narediti.

Kako, da niste obupali in končali kariere?
Vem, da sem sposoben bistveno več, tudi stopničk svetovnega pokala. Če o tem ne bi bil prepričan, ne bi nadaljeval.

Je glavni cilj spet usmerjen v Kitzbühel?
Še vedno mislim, da je v smuku to največja tekma. Zame je svetovno prvenstvo kot vsaka preostala tekma. Takšno je moje mišljenje, zakaj bi ga spreminjal. Seveda pa ciljam tudi na visoko mesto v skupnem seštevku smukaškega svetovnega pokala.

Torej še vedno sanjate, da bo vaše ime napisano na eni izmed gondol, ki vozijo na Petelinji greben?
Vsekakor ima to željo, da bi dobil gondolo, drži.

S poškodbami zadnje čase k sreči nimate težav. Ali na primer pri igranju nogometa zelo pazite, da se ne zgodi isto, kot se je Norvežanu Akslu Lundu, ki se je poškodoval pri igranju nogometa?
Niti ni bilo pri igranju, ampak le pri brcanju. Pač, lahko se kaj naredi tudi doma, ko greš po stopnicah po krompir. Ne moreš le ležati, da se ne bi poškodoval. Jaz sicer veliko igram hokej, ampak k sreči z nekdanjimi hokejisti. Hokej sploh ni nevaren, ni težav za gležnje in hrbet. Moram pa poudariti, da sem v zadnjih dneh imel manjšo poškodbo hrbta, zaradi česar sem bil primoran izpustiti dan smukaškega treninga. Se pa stanje izboljšuje, tudi na račun pomoči fizioterapevta iz švedske ekipe, saj svojega zaradi finančnih omejitev nimamo. Nezmožnost konstantnega dela s fizioterapevtom je po mojem mnenju tudi razlog za te težave s hrbtom. Upam samo, da bom do tekme brez bolečin in bom lahko že ob začetku sezone pokazal vse, kar znam.

Vaš nekdanji trener Janez Šmitek je nekoč izjavil, da smučar, ko dobi otroka, ni več pripravljen toliko tvegati kot prej. Se vam zdi, da to velja tudi za vas?
Mislim, da pri meni ni razlike. Res je, da imam že dalj časa v določenih vremenskih razmerah težave, recimo ob slabi vidljivosti, čeprav se je tudi to izboljšalo. Vsekakor pa otrok ne vpliva na moje smučanje. Če bi me to "nazaj držalo", se ne bi šel več.

Smučarji zadovoljni s pripravami v Čilu