Kranjski Gori končal svojo kariero.

36-letnemu Valenčiču se prejšnjo nedeljo od domačih gledalcev ni uspelo posloviti po svojih željah, saj je odstopil že v prvi vožnji. "Želel sem si, da bi se še enkrat predstavil dobro, a se je obrnilo drugače." Razočaranje je nato hitro splahnelo, ko so mu gledalci v ciljni areni namenili aplavz, ki mu je pomenil veliko, pa čeprav "nisem takšen človek, da bi potreboval potrditev od drugih".

V nedeljo od izčrpanosti padel v posteljo
"Za moj okus se je preveč govorilo o tej moji tekmi na domačem terenu. Po nedelji sem bil izčrpan do konca, sem le padel v posteljo. V ponedeljek, ko me je čakal test Elanovih smuči, sem se drugače počutil," je o dnevu "potem" dejal Valenčič. Smučar s Spodnjega Brnika je v svetovnem pokalu zbral 179 nastopov, vendar nikoli ni stal na stopničkah: "Me je peklo, ker se mi zdi, da sem bil sposoben priti na stopničke, a mi ni uspelo, nekaj grenkobe je. Nisem bil tak tip tekmovalca, ki bi se od starta do cilja odpeljal brez napake."

Kriza: Manjša baza kot v v preteklosti
Kako je prišlo do takšne krize slovenskega moškega smučanja? "En vzrok je manjša baza, kot je bila v preteklosti. Ko sem sam začel smučati, to so bili časi, Bojana Križaja in Roka Petrovića, nas je v cicibanski selekciji samo v našem klubu Triglav Kranj tekmovalo preko 100 fantov. Danes je ta številka vsaj petkrat manjša. En razlog so finance, drugi razlog je pa ta, da se mnogi odločajo za druge športe, zato je osip v smučanju velik. Sam sem občutil padanje po letu 2006, ko je bilo očitno, da izgubljamo ljudi. Od te sezone sem vsako leto menjal trenerja. Nismo imeli dolgoročne vizije. Vedno, ko se je zamenjalo vodstvo smučarske zveze, je pripeljalo nove trenerje. Druge reprezentance imajo trenerje po pet let," je svoj pogled na slovensko smučarsko krizo podal Valenčič.

Rezati ni kaj več, smo na minimumu. Fizioterapevta nimamo že pet let.
In kakšna je prihodnost? "Nisem vizionar, želel bi ostati optimist, a če realno pogledam, položaj ni rožnat. Jaz si močno želim, da ne bi preveč rezali, ker ni kaj več. Smo že na minimumu. Fizioterapevta nimamo že pet let. Samo poleti imamo tudi kondicijskega trenerja. Rad bi videl, da se stvari uredijo, da se postavijo sistem in pravila igre. Treba je postaviti ekipo mladih tekmovalcev, s katerimi se dela na dolgi rok. Malenkost smo pozabili na mlade, zato imamo zdaj tako generacijsko luknjo."

Nisem bogataš, a veliko ne potrebujem
Če se po rezultatski plati Valenčiču v karieri ni čisto izšlo, pa je zadovoljen s finančnim izkupičkom: "Kar se tiče finančne plati, sem popolnoma zadovoljen. Nisem bogataš, a ne potrebujem veliko denarja za svoje potrebe." Valenčič se bo zdaj lahko posvetil stvarem, ki so bile v času kariere zapostavljene, to je predvsem družini, vleče pa ga tudi na kolo. "Z družino bi rad potoval po svetu. V času moje kariere je bila prikrajšana. Ko mi je zadnjič hčerka rekla, da sem kot stranka, ki pride v podjetje moje partnerke, nato pa hitro gre, sem se nad tem zamislil," je še dodal Valenčič.