Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 14 glasov Ocenite to novico!
Gora
93 odstotkov prebivalcev Slovenije umre v bolnišničnih ustanovah ali doma, preostali pa drugje (prometne nesreče, v naravi ...). Foto: EPA

Dodaj v

Polovica vseh umrlih prebivalcev Slovenije zadnjo uro dočaka v ustanovah

Gostja je Renata J. Roban
9. februar 2017 ob 06:19
Ljubljana - MMC RTV SLO

V letu 2015 je umrlo skoraj 20.000 prebivalcev Slovenije, z drugimi besedami to pomeni slab odstotek vseh prebivalcev.

Prejšnji teden smo na podkastu Številke govorili o dolgoživih bitjih, torej takšnih, ki živijo tudi stoletje ali več. A nič ni večno. Nekoč se bo končalo vesolje, nekoč pa tudi naše življenje.


V spodnji infografiki preverite nekaj številk o smrti in umrljivosti v Sloveniji, ki jih je prispeval Statistični urad Republike Slovenije. V petek pa prisluhnite pogovoru s predsednico Hospica Renato J. Roban, ki bo med drugim govorila tudi o detabuizaciji smrti.

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Geres*
# 09.02.2017 ob 08:01
Mama je imela raka, želela je umreti doma. Smo ji željo izpolnili. Vedno bom imela travme glede zadnjega vikenda.

Stanje se je poslabšalo v soboto ponoči. V nedeljo zjutraj sem klicala v zdravstveni dom, ki je 5 minut vožnje stran. Klicat sem morala trikrat, da je po 3h urah dežurni dr blagovolil priti. Ko je prišel, ni prišel z rešilcem ampak z unim službenim avtom, v katerm ni imel nobenih konkretnih protibolečinskih sredstev (npr morfija), čeprav je bilo jasno povedano po telefonu, da gre za terminalnega pacienta, kjer bolečin ne moremo več obvladovati. Mama za prevoz v bolnico ni bila več sposobna, sicer bi jo sama peljala. Čakali smo do ponedeljka popoldan, ko je začela delati njena osebna zdravnica, da smo dobili morij. In še takrat so predpisali napačno dozo.

Skratka katastrofalna izkušnja. Pričakovala bi, da obstaja protokol, kako pripraviti svojce terminalnih bolnikov na umiranje. Če se stanje poslabša za vikend, si na podeželju pečen. Zato ne razumem, zakaj ti ne vnaprej dajo navodil in zdravil za ukrepanje v primeru poslabšanja. Da moraš v letu 2016 tako trpeti kot je moja mami, je nedopustno! Banda!
Modrijan6
# 09.02.2017 ob 07:23
Ni hujšega, ko te medicina odpiše čeprav si po letih na vrhuncu fizičnih in umskih moči ter siceršnjih ustvarjalnosti. Ravno prejšnji teden smo pokopali prijatelja, ki niti 52 pomladi ni dočakal, umrl je za posledicami raka, rak se mu je razšeril po celem telesu. In raka je v Sloveniji ogromno, Onkološki inštitut v Ljubljani poka po šivih. Se mi zdi, da se v Sloveniji življenje ne daljša tako zelo kot nas v to dejstvo želi prperičati statistika. Je pa res, da veliko ljudi nekih starejši generacij dočaka visko starost. Kolikšno starost bodo dočakale generacije Slovencev, ki so zdaj stare med 50 in 60 let bo pokazal čas, se mi zdi, da precej manj kot današnje stare genearcije ljudi, ki niso bile tako soočene s stresom kot so generacije danes - v mislih imam izgube služb, razne družinske tragedije, revščina...,itd. Pa še to - da ljudje umirajo po ustanovah - po bolnicah in Hospicih ni nič čudnega, svojici umirajočega doma ne morejo ponuditi primerne oskrbe, to bo to. Že primer našega prijatelja kaže na to - zvijal se je od bolečin v zadnjem stadiju raka, kako naj bi mu lahko sploh pomagali doma......, ljudje so zaradi hudega kapitalizma po cele dneve zdoma, po službah, časi so se koreniti spremenili in nikoli ne bo več tako kot je bilo........., ko še nismo živeli krutega kapitalizma, ko je denar v ospredju našega življenja, človek postranskega pomena, žalostno, res......
don_draper
# 09.02.2017 ob 07:02
Lepa, pozitivna tema. Ravno pravšnja za vrnitev v službo po frej dnevu :)
cockatoo
# 09.02.2017 ob 10:43
Modrijan6

Se popolnoma strinjam z zapisanim. Moja nona je živela 100 let, ni imela niti enega samega zdravila, mama kot kaže sedaj težko, da bo dosegla tako starost, verjetno tam 75-80, mi (sorojenci) pa zagotovo še manj. Če bomo zdravi dočakali 50 oz. 60 bomo zelo srečni. Smo zelo stresirani, uničeni, zgarani.
ps11
# 09.02.2017 ob 09:40
Človekova življenjska doba je 70 - 80 let, to piše že v prvi knjigi na svetu. Kar je manj, je posledica bolezni ali oblike življenja, ki te je pač prej izčrpala. Kar je več, je pa zelo redko in spet posledica umirjenega, ampak aktivnega življenja. Smo sigurno tudi vsi videli pri svojih babicah, dedkih. Dokler kaj delajo vsak dan redno nekaj, bilokaj, so v pogonu. Če se vsede pred tv za večino dneva vsak dan, pa hitro zgubi moč.
AM
# 09.02.2017 ob 07:33
"Polovica vseh umrlih prebivalcev Slovenije zadnjo uro dočaka v ustanovah"

Menim, da bi jih še več umrlo v ustanovah, če bi te bile cenejše.
Geres*
# 09.02.2017 ob 12:54
@amorce: sožalje. Poznam bolečino. Lani sem izgubila mami. Prezgodaj. Rak (genetsko pogojen, preden bo kdo začel o tem, kako je živela). Moramo naprej, zaradi njih, ker bi si to želeli. A z njimi v srcu.
seba goričan
# 09.02.2017 ob 11:15
Danes zgarani?pojma nimate kaj vse so generacije pred nami preživele...vojne vihre,lakoto,strah izgubo bljižnih,delal ko norci vse na roke in pravite da niso bli pod stresom?ne ga srat..poglejte mal okoli sebe,ornk poglejte...hrana in luft,to so glavni vzroki
slovenkaaaa
# 09.02.2017 ob 09:43
nikoli ni bilo v Sloveniji toliko raka med mladimi in srednjo genearcijo ljudi kot ga je danes.

najbrž zato, ker je več pijače, cigaret, meso vsak dan trikrat na mizi ipd. Tega v stari generaciji ni bilo.
Modrijan6
# 09.02.2017 ob 08:58
@Insider No. 1

Spoštovani gospod!

Statistika je eno - življenje pa čisto nekaj drugega. Tudi sam sem imel na fakulteti statistiko, meni je bil to eden najbolj zoprnih predmetov, ampak še danes vem kaj je aritmetična sredina, kaj so indeksi, kaj so trendi..., itd. Mene kot človeka ne zanimajo toliko številke kot ljudje, ki so umrli v cvetu svoje mladosti. In umrlih iz moje bližine je kar nekaj- sedem gimnazijskih sošolcev, ki so umrli med 40 in 55 letom, veliko sodelavcev v službi, v družini imamo raka - gre za osebo staro okrog 50 let. Rak je očitno bolezen vseh generacij ne le starih. Sicer pa osebno poznam dr. Erika Breclja, enega naših največjih onkologov pri nas, gospod ni le odličen zdravnik, kirurg, dr. Brecelj je velik um in plemenit človek. Veliko vem o raku zato resnično z vami ne kanim zapravljati dragocenega časa. Lepo bodite in bodite prepričani v svoj prav.....Res pa je žalostno, ko v Sloveniji umre preveč ljudi v najboljši letih, diagnoza je rak........., nikoli ni bilo v Sloveniji toliko raka med mladimi in srednjo genearcijo ljudi kot ga je danes.
Modrijan6
# 09.02.2017 ob 08:25
Insider No.1

Bosa je ta......,le bodite prepričani v svoj prav. Sem globoko prepričan, da bomo zdajšnje generacija živele manj časa kot tiste stare - jaz jih imenujem srečne generacije, ki se niso v tolikšni meri spopadale s stresom in revščino kot denimo danes spopadajo mladi. Da ne govorimo, če bo po novi zdravstveni reformi potrebno marsikaj doplačati, težka bo, o scenariju raje ne želim razglabljati.
amorce
# 09.02.2017 ob 12:50
leto 2015 je bilo usodno tudi za mojega očeta ki e umrl v bolnici .. še zdaj se mučim z izgubo
Geres*
# 09.02.2017 ob 20:55
Emsho: se strinjam, da je bilo za mami to vseeno bolje. Samo boli me, da nas niso pripravili - malo povedali kaj pricakovati in dali zdravila za ukrepanje. Mami si je zelela biti doma. In vesela sem, da smo bili z njo. Ni pa prav, da so nas pustili tako nepripravljene. V "zagovor" njeni zdravnici lahko recem, da se je stanje zelo drasticno poslabsalo (vsaj za nas laike) zelo na hitro. V soboto je se pripravila kosilo, ponoci se je zacela kalvarija, v torek dopoldan je zaspala. Te dni je bilo noro hudo, a najozji clani smo bili z njo in vsak trenutek je vedela, da jo imamo neskoncno radi. Bi si pa res zelela oziroma bi pricakovala, da bi prej dobili navodila in zdravila. Za vse bi bilo lazje. In manj travm za nas, ki smo ostali.
mataj
# 09.02.2017 ob 16:40
mogoče dobra dejanja ki bodo v naslednjem življenju dala novo kvaliteto in višo vrednost življenja).
Ajoj, ajoj!
mataj
# 09.02.2017 ob 14:52
Mogoče kdo ve, kaj je smisel življenja? Jaz tuhtam že leta in leta, pa ne dobim odgovora.
slovenkaaaa
# 09.02.2017 ob 09:46
Sicer pa res čudno trditi, da se življenjska doba ne daljša, če statistika to potrjuje, ne le v Sloveniji, tudi drugod... ker pač mi poznamo več takih, ki so umrli pod pričakovano dobo. Kako pa po tem komentirate zgornji graf smrti med dojenčki? Če 1800 dojenčkov umre vsako leto, to grozno pokvari statistiko, a ne?
bjn
# 18.02.2017 ob 10:20
Včasih se spomnim koga znanega pa ga ni več.
Pa še koga bližnjega pa tudi koga ki ga nisem poznala
a so mi pripovedovali o njem in o njej, o njihovem
trplenju in kako so tiho odšli.....
oleander
# 13.02.2017 ob 20:10
Pričakovala bi, da obstaja protokol, kako pripraviti svojce terminalnih bolnikov na umiranje. Če se stanje poslabša za vikend, si na podeželju pečen. Zato ne razumem, zakaj ti ne vnaprej dajo navodil in zdravil za ukrepanje v primeru poslabšanja. Da moraš v letu 2016 tako trpeti kot je moja mami, je nedopustno!

Tudi nam niso dali nobenih navodil, kako naj ravnamo, ko bo hudo in bo šlo proti koncu. V odpustnici so navedli dvoje zdravil, ki se tepeta med sabo, tretjega so pozabili; k sreči je splošna zdravnica pozorno prebrala dokumentacijo. Seznam priporočenih živil za specifično dieto se je v nekaterih točkah razlikoval od tega, kar velja za priporočeno zunaj. Nenavadno se mi je zdelo tudi, da so dobivali bolniki polne porcije, čeprav so lahko jedli kot ptički (vsi v sobi z istim ali podobnim problemom), kar pomeni, da se precej hrane zavrže, v obroke pa so bila vključena nekatera živila, ki so na seznamu nepriporočenih. Juha je bila nekajkrat mrzla, sosednja bolnica, ki se je pri jedi zmočila, je ostala mokra še par uric, pri čemer so medtem sobo zračili z odprtim oknom, zunaj pa zima. Za ustanovo, ki se ponaša s certifikatom odličnosti, sem skratka dobil dokaj žalosten vtis. Po drugi plati mi je bilo jasno, da je bolnikov preveč, (slabo plačanega) osebja pa očitno ni dovolj.

Protokol za terminalnega bolnika drugače obstaja in se ga mlajše generacije zdravnikov učijo in tudi prakticirajo. Ne samo na dan smrti, ampak že tedne pred koncem...

Če obstaja, zakaj nas (svojcev) potem praviloma ne seznanijo z njim, če se ve, kakšen bo izid?

Je pa pohvalno, da ste upoštevali mamino željo in jo obdržali doma. Tudi če bi bila sprejeta v bolnišnico, namreč ni zagotovila, da ne bi isto doživljala nekje na enem hodniku... ali huje, kot se danes pogosto dogaja - bila deležna intenzivne invazivne obravnave.
Tako je bila vsaj v krogu najbližjih, brez nepotrebnih agresivnih posegov v telo.


Verjetno si večina želi, da bi ljubljena oseba umirala doma, ne v brezosebni bolniški sobi, kjer jih je po osem skupaj in ni zasebnosti. Ne zdi pa se mi prav, da se moramo s tem ukvarjati kakor kdo ve in zna, namesto da bi nam pri tem stala ob strani medicina z napotki.

Samo boli me, da nas niso pripravili - malo povedali kaj pricakovati in dali zdravila za ukrepanje. Mami si je zelela biti doma. In vesela sem, da smo bili z njo. Ni pa prav, da so nas pustili tako nepripravljene. V "zagovor" njeni zdravnici lahko recem, da se je stanje zelo drasticno poslabsalo (vsaj za nas laike) zelo na hitro. V soboto je se pripravila kosilo, ponoci se je zacela kalvarija, v torek dopoldan je zaspala. Te dni je bilo noro hudo, a najozji clani smo bili z njo in vsak trenutek je vedela, da jo imamo neskoncno radi. Bi si pa res zelela oziroma bi pricakovala, da bi prej dobili navodila in zdravila. Za vse bi bilo lazje. In manj travm za nas, ki smo ostali.


1+
stojan1111111
# 11.02.2017 ob 11:28
Iskanje resnice je tudi lahko smisel življenja. Odvisno je od človeka kaj ga veseli.
cenitamsok
# 10.02.2017 ob 23:07
Življenje si rešiš samo, če se nehaš vrteti okoli svojega JAZ-a. Ni lahko, vendar ni druge poti.
hexen
# 09.02.2017 ob 21:42
Menim da bi jih manj umrlo v ustanovah, če bi lahko zahtevali, da nočejo biti rastlinica ampak naj jim spustijo milostni šus.
Emsho
# 09.02.2017 ob 19:03
@geres

Moje sožalje in žal mi je, da si moral/la skozi takšno izkušnjo. Protokol za terminalnega bolnika drugače obstaja in se ga mlajše generacije zdravnikov učijo in tudi prakticirajo. Ne samo na dan smrti, ampak že tedne pred koncem...

Je pa pohvalno, da ste upoštevali mamino željo in jo obdržali doma. Tudi če bi bila sprejeta v bolnišnico, namreč ni zagotovila, da ne bi isto doživljala nekje na enem hodniku... ali huje, kot se danes pogosto dogaja - bila deležna intenzivne invazivne obravnave.
Tako je bila vsaj v krogu najbližjih, brez nepotrebnih agresivnih posegov v telo.

Je pa tistemu, ki ostane na tem svetu, tudi brez slabe izkušnje skozi katero ste šli,obdržanje svojca doma izjemno težka odločitev, a če se svojci o tem prej pogovarjajo z umirajočim, je izkušnja nekaj lažja. Temu je tudi namenjen hospic koncept...Dostojna smrt v krogu najbližjih, ne z milijon cevkami, obkrožen z aparati.

Premalo se pogovarjamo o tej temi. Nasplošno, ne samo s svojci.
stojan1111111
# 09.02.2017 ob 16:24
Mogoče kdo ve, kaj je smisel življenja?. Najdeš nekaj kaj ti je pomembno v življenju: (družina, znanje, dobre vrline človeka, pot k bogu, denar, delo, mogoče dobra dejanja ki bodo v naslednjem življenju dala novo kvaliteto in višo vrednost življenja). Lep dan.
G.Bruno
# 09.02.2017 ob 15:40
Mogoče kdo ve, kaj je smisel življenja? Jaz tuhtam že leta in leta, pa ne dobim odgovora.
Mogoče pa je tuhtanje smisel življenja. :)
seba goričan
# 09.02.2017 ob 10:14
To je to..meso,mlečni izdelki,cepiva itd...tu bi jst iskal vzroke...
mkv
# 09.02.2017 ob 09:11
Jasno je, da se življenska doba daljša, verjetno je to zaradi napredka v medicini. Tako številke; verjetno ima velik vpliv na povprečno dobo ob smrti to, da umre tudi veliko manj dojenčkov; nisem statistik a sem mnenja, da veliko manj smrti dojenčkov kar dvigniti povprečje.

Kakšna pa je kvaliteta življenja pa ne more biti razvidno iz statistike in je tudi precej subjektivna tema.
Druga stvar pa je, da je žalosno in kaže na egoizem (in nezrelost) naše družbe (in posameznkov), da ljudje umirajo v njim tujem okolju, po možnosti sami in brez domačih. Moj oče je umrl doma (žal premlad in zaradi raka) in tako je prav. Prepričan sem, da lažje kot če bi v ustanovi. Pa še mi smo se lahko od njega lepo poslovili.
Insider No. 1
# 09.02.2017 ob 08:46
Breme dokaza je na tistem, ki nekaj trdi. Predstavi prosim neke konkretne argumente in številke. Ne pa "globoko prepričan", "srečne generacije", "stres in revščina". Če si globoko prepričan v svoje znanje in prognozo nas poduči s konkretnimi raziskavami in številkami. Ime same rubrike je "Številke".
nepopustljiv
# 09.02.2017 ob 08:03
Taksno statistiko raje obdrzite zase...ne pa objavljat...
MisiM
# 09.02.2017 ob 10:12
Jaz si pa ne želim umreti doma. Ne potrebujem svojih bližnjih in res ne vem, kaj bodo imeli od tega, da me bodo videli izdihniti? Tudi rojstva se ne odvijajo doma, ampak tam, kjer imajo za vse situacije potrebne pripomočke in zdravila.

Meni je smrt starega človeka nekaj naravnega in fajn je, da se ima kam umakniti, da s tem ne obremenjuje bližnjih, ki so živi, imajo obveznosti in se imajo pravico posvečati svojemu, ne npr. mojemu se iztekajočemu življenju.

Bodo pa med našimi generacijami ljudje, ki bodo umrli pri 40, 50, 60 nekateri pa celo pri 110 - kot je to že bilo včasih! Edina sreča zdaj je, da je medicina tako daleč, da se več ne umre kar tako za boleznimi, kot so meningitis, jetika, tuberkuloza, pljučnica, kuga, davica, otroška paraliza ... kot je bilo to prej. Tudi zdravljenje raka je napredovalo, kar pričajo ozdravljeni primeri in upam, da bo tukaj še veliko napredka in še več ozdravljenih ljudi.

Edini podatek, za katerega ne rabimo statistike, je, da v trenutku, ko se rodiš oz. si spočet, si obsojen na smrt. Večnega življenja pa k sreči ni.
Insider No. 1
# 09.02.2017 ob 08:13
@Modrijan6

Ljudje v tzv. "krutem kapitalizmu" živijo dlje kot so prej v socializmu. Debatirati o tem je tako kot, da bi danes debatirali če je Zemlja ravna ali okrogla. Življenska doba se je med letom 1991 in 2015 se je podaljšala za cca. 7 let. Tudi zgornji graf to dokazuje.

Kar se pa tiče raka. Ja, ga je več. To je logično, saj je rak bolezen večinoma starejših ljudi (kar ne izključuje, da se lahko pojavi tudi pri mladih). Po retrospektivni študiji z VB so izračunali, da je povprečna starost pacienta ob diagnozi raka 68 let. Več starejših ljudi pomeni tudi več karcinomov in obratno. TABLICA
samogledam
# 09.02.2017 ob 11:16
sem prebral vse napisano in se zamislil...ob taksni blaginji kot jo ima clovek danes v Sloveniji je nekaj hudo narobe z geni. Toliko oblik obolevnosti in samomorov, ni da bi komentiral. Morda je blaginja dosegla vrhunec clovestva, zaradi slabega materiala.
Kazalo