Andreja Gomboc je podoktorsko izpopolnjevanje opravljala na liverpoolski univerzi John Moores. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Andreja Gomboc je podoktorsko izpopolnjevanje opravljala na liverpoolski univerzi John Moores. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
črna luknja
Bi lahko črno luknjo ustvarili s pomočjo hadronskih trkalnikov na Zemlji? Andreja Gomboc: 'V teh trkalnikih bi lahko nastale kvečejmu zelo majnhe črne luknje, ki pa bi hitro izhlapele po Hawkingovem sevanju. Ti strahovi so odveč.' Foto: EPA
Andreja Gomboc
Andreja Gomboc astronomijo popularizira z urednikovanjem Portala v vesolje, občasno pa predava tudi v seriji poljudnih predavanj Sprehod skozi vesolje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Gama
Ukvarja se s proučevanjem izbruhov gamažarkov. Foto: MMC RTV SLO
Vizualizacija trka Andromede in Rimske ceste.
Andromeda in Rimska cesta sta največji galaksiji v Krajevni skupini, ki jo sestavlja 54 galaksij. Omenjeni sta najmasivnejši med njimi. Foto: EPA
Podcast Številke o usodi vesolja

V podcastu Številke ta teden govorimo o koncu Zemlje in vesolja. Predavateljica na Fakulteti za matematiko in fiziko se je v vesolje začela zanimati v najstniških letih: "Prijelo me je v srednji šoli. S knjigami in revijami sem ugotavljala, da prek fizike, fizikalnih zakonov in matematike lahko razumemo zvezde."


Verjetnost za trk ni velika, a ...

V filmih katastrofe je en od neredkih scenarijev trk nekega predmeta iz vesolja. "K sreči je s starostjo Osončja vse manj ostankov, zato je tudi manjša verjetnost, da bi kaj priletelo na Zemljo. Kakor smo z opazovanji prečesali nebo, zdaj kaže, da v naslednjih 100 letih Zemlji ne grozi noben trk. So pa vedno mogoča presenečenja, spomnimo se le dogodka v Čeljabinsku, ki ga nismo predvideli," je previdna urednica Portala v vesolje.

Vesolje je precej prazno
Bi lahko v naš planet trčil kak planet, ki ga je njegova zvezda iztirila? "Naše Osončje je videti zelo stabilno. V vesolju je veliko zvezd in planetov, lahko se zgodi marsikaj, čeprav je verjetnost videti majhna. Razdalje v vesolju so ogromne. Zaradi filmov imamo velikokrat občutek, da je vesolje polno vsega, da se lahko z vesoljsko ladjo peljete z enega planeta na drugega. A če samo pogledamo naše Osončje in ga prikažemo v merilu 1 proti milijarda - tako kot je v modelu vesolja v Strehovcih v Prekmurju - bi bilo Sonce krogla, velika 140 centimetrov, Zemlja pa bi bila velika 1,3 centimetra in oddaljena 150 metrov. To so res ogromne razdalje, telesa pa majhna, vesolje je precej prazno," meni Gombočeva.

Prek rdeče orjakinje do bele pritlikavke
Usoda našega planeta je povezana z razvojem Sonca, ki ga v približno petih milijardah let čaka precejšnja preobrazba. Profesorica astrofizike in astronomije razloži: "Ko bo Soncu v sredici zmanjkalo vodikovega goriva, se bo napihnilo v rdečo orjakinjo in bo požrlo Merkur in Venero, zdaj še ne vemo, kakšna bo usoda Zemlje, a takrat na našem planetu ne bo več življenja, vsaj ne v takšni obliki, kot je danes. Čez nekaj časa bo v sredici takšna masa, da se ne bo več mogla upirati težnosti in se bo skrčila. Potem bo lahko prišlo do višjih ciklov gorenj, helij se bo zlival v ogljik. Ovojnica se bo še bolj napihnila, redke zunanje plasti bodo tako daleč od sredice, da ta ne bo mogla več obdržati ovojnice. To se bo potem porazgubilo v vesolju, to bo t. i. planetarna meglica. Ostala bo sredica, t. i. bela pritlikavka."

Trk galaksij lahko rodi nove zvezde
Približno v istem času bo naša Galaksija trčila s sosednjo Andromedo. "Vidimo, da prihaja do trkov galaksij, a večinoma zvezde ne trkajo med seboj, ampak gredo skozi. Če je prisoten medzvezdni plin, se ta stisne in povzroči nastanek novih zvezd. Pri Andromedi in Galaksiji ni veliko plinov in več novih zvezd naj ne bi nastalo. To bi kvečjemu lahko ogrozilo življenje na nekih planetih, če bi v bližini nastalo veliko novih zvezd, masivne zvezde bi eksplodirale kot supernove, to bi bil moteč dejavnik za življenje. Nam najbližja zveza je Proksima Kentavra. Če bi jo pomanjšali na velikost žogice za namizni tenis, bi bila oddaljena približno tisoč kilometrov. V gostejšem delu galaksije je razdalja med zvezdami, kot če bi bile žogice za namizni tenis med seboj oddaljene več kilometrov. Verjetnost za trk je tako res majhna," je razložila Gombočeva.

Dobi zvezd sledi doba črnih lukenj
Kaj vidimo, če kolo časa poženemo še milijarde in milijarde let v prihodnost? Napoved v besedah profesorice ni svetla: "Vesolje se stara, smo mimo obdobja največje produkcije novih zvezd, sčasoma bo zmanjkalo plina, iz katerega bi nastajale. Najdlje bodo vztrajale najmanj masivne zvezde, ki živijo milijarde let. Vesolje se bo širilo, galaksije se bodo tako oddaljevale, da jih ne bomo več videli. Iz enega dela vesolja ne bo več mogoče videti drugega dela, ki ga vidimo danes mi. To bo žalostna situacija. Ko bodo ugasnile še zadnje zvezde, se bo vse ohladilo. Po dobi zvezd bo doba črnih lukenj, a tudi te bodo izhlapele. To bo toplotna smrt vesolja, temperatura se bo povsod izenačila, noben proces ne bo več potekal."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Andreja Gomboc govori še o samem začetku vesolja, supernovah, črnih luknjah in žarkih gama.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Najsilovitejše eksplozije v vesolju pod lupo Slovencev
- Gostja v oddaji Razkošje v glavi
- Andreja Gomboc v Nočnem obisku

Podcast Številke o usodi vesolja