Statistika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 12 glasov Ocenite to novico!
Rado Lapuh
Rado Lapuh je študiral elektrotehniko, kjer se je ukvarjal z meritvami. Pred prihod na urad za meroslovje je deset let delal na inštitutu za kakovost in meroslovje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Atomska ura v Braunschweigu
Na sliki je atomska ura v Braunschweiguu. Danes je sekunda definirana kot '9.192.631.770 period radiacije, ki ustreza prehodu med dvema energijskima ravnema osnovnega stanja atoma cezija-133.' Foto: EPA
       Točnosti so prišle res do velikih skrajnosti. Najstabilnejša ura se zmoti za približno eno sekundo v celotnem znanem obdobju našega vesolja (približno 13,8 milijarde let).       
 O najtočnejših urah.
Rado Lapuh
Lapuh na vprašanje, če se zavzema za še več merjenja: Če to ne posega v naše zasebne sfere. Skozi vso zgodovino do zdaj se je pokazalo, da nam merjenja pomagajo.' Foto: MMC/Miloš Ojdanić
kilogram
Osnovne merske veličine so: dolžina, masa, čas, električni tok, termodinamična temperatura, množina snovi in svetilnost. Masa je edina enota, ki ni definirana s pomočjo osnovnih fizičnih lastnosti (sevanje cezija, hitrost svetlobe ...), ampak s prototipom. Zadnja leta potekajo številna prizadevanja, da bi našli novo definicijo tudi za maso. Raziskovalec Arnold Nicolaus v rokah drži silicijevo kroglo z maso 1 kilogram. Foto: EPA
       Če se prihod novih tehnologij v šport uvede dramaturško, kot je sokolje oko v tenisu, je to zanimivo. Če pa se uvede zelo tehnično, lahko šport tudi izgubi kanček zanimivosti. Postopno uvajanje novih tehnologij je smotrno.       
 O uvedbi novih tehnologij v šport.
Rado Lapuh
Urad za meroslovje v odmevnem primeru označevanja kozarcev ni izrekel glob, ampak le opozorila. 'Zdaj imajo vse gostilne ustrezno označene kozarce,' pravi Lapuh. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Inšpekcija urada za meroslovje najde napake pri tretjini nadzorov

Podkast Številke (56)
8. april 2016 ob 06:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ste v restavraciji res spili deciliter vina? Si na bencinski črpalki pretočili 50 litrov goriva? Pri zlatarju kupili pravo količino zlato? Tudi za to skrbi urad za meroslovje.

Na podkastu Številke ta teden predstavljamo Urad Republike Slovenije za meroslovje. O delovanju, vlogah in nalogah urada smo se pogovarjali z Radom Lapuhom, ki na uradu deluje kot koordinator mednarodnega sodelovanja. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Kdo zagotavlja univerzalnost osnovnih merskih enot?

Univerzalnost se vzpostavlja prek mednarodnega merskega sistema SI-enot, ki mu sledijo vse države na svetu. Z ustreznimi meritvami, ki so sledljive do same definicije, se zagotavlja, da so vse meritve v eni državi primerljive z meritvami v drugi državi.

Kaj so glavne naloge urada?
Zagotavljanje sledljivosti meritev v Sloveniji na najvišji ravni - za to smo tudi odgovorni. To obsega znanstveno meroslovje, kjer gre za sledljivost meritev; zakonsko meroslovje, ki zagotavlja točna merjenja pri prometu in trgovanju ter za inšpekcijo.

Včasih se je čas meril s pomočjo sonca. Potreba po univerzalnem merjenju časa je prišla z železniškim prevozom. Prej je namreč vsako mesto lahko uporabljalo svoj čas.
Svoj čas so vpeljale ravno železnice, s katerim so lahko krojile promet. Ljudje so se od nekdaj zanimali za merjenje časa. Egipčani so več tisoč let pred našim štetjem vpeljali koledar s 365 dnevi, podobno so to na drugi celini naredili Maji in Azteki. Čas so določali z opazovanjem zvezd, kar je bilo mogoče zaradi vrtenja Zemlje. To je tisočletja predstavljalo našo uro, potem smo si omislili naprave za merjenje (kot je vodna ura, pozneje atomske ure). A še danes je naša ura vezana na vrtenje okoli Sonca. Atomske ure so danes sicer točnejše od vrtenja Zemlje, mi ta čas popravimo nazaj na sončni čas.

Uniformni čas je torej nastal s potrebo povezovanja različnih delov sveta?
To je postalo pomembno, ko so se začela daljša potovanja. Zelo pomembno je bilo potovanje po morjih. Ko so se ladje oddaljevale od obal, so si mornarji položaj na odprtem morju določali z opazovanjem zvezd. A to ni bilo dovolj, potreben je tudi točen čas, da veš, kdaj opazovati določeno zvezdo, zato so se ladje izgubljale. Šele z razvojem točnih ur so pomorščaki lahko varno potovali po morju. Z uvedbo železniškega prometa in drugih komunikacij je narasla potreba po univerzalnem času. Leta 1960 je bil vpeljan univerzalni koordiniran čas (UTC), in ta še danes določa čas po vsej obli.

Zemeljska obla je razdeljena na 24 časovnih pasov, v resnici še na več, saj imajo nekatere države še manjše enote (na pol ure ali celo 15 minut). Kdo odloča, da gre nekdo na svojo uporabo ure? Lahko, denimo, Slovenija uvede svoj čas?
Absolutno, to je v domeni vsake posamezne države, vsaka lahko uvede svoj čas. Tako je Severna Koreja pred časom uvedla čas, ki se za 15 minut razlikuje od lokalnega časovnega pasu. Očitno se jim je zdelo to pomembno. Vzdrževanje enakega časa, kot jih imajo tvoje sosede, je smiselno.

Konec marca in oktobra zamenjamo ure na poletni oziroma zimski čas. Ali to res prinaša gospodarske koristi?
Ideja je izhajala iz energetske krize, ki se je dogajala pred desetletji. S premikom časa bi lahko prihranili določeno energijo, ker bi luči gorele ob drugem času, promet bi bil drugače urejen ... Kakor vem, ni bilo jasnih merjenj, ki bi pokazale, da to dejansko pomaga pri manjši porabi. A to je ostalo v uporabi.

Ena izmed osnovnih nalog urada je ugotavljanje skladnosti meril. To v praksi pomeni, da če pridem na bencinsko črpalko in mi na merilniku piše 50 litrov, imam zagotovilo, da sem res pretočil to količino goriva?
To je ena od dejavnosti, ki sodi v zakonsko meroslovje, konkretno overjanje meril. Urad za meroslovje tako overja tudi merila na bencinskih črpalkah. S tem se zagotavljata točno obračunavanje in izdajanje količin goriva. Prav tako overjeni so policijski radarji. Hitrost vašega avtomobila mora biti točno izmerjena in biti v mejah, ki so določene. Tu so še tehtnice, ki jih uporabljajo trgovci, finančne transakcije na bankah, ki imajo časovni zaznamek ... Skratka, vse meritve, ki jih srečate v življenju, morajo biti povezane z merskimi enotami.

Urad ima tudi inšpekcijske naloge. Koliko inšpektorjev imate?
V uradu delujejo trije inšpektorji in en nadzornik, ki upravljajo inšpekcije nad merili v uporabi, nad predpakiranimi izdelki in izdelki iz plemenitih kovin. Število nadzorov gre v stotine, opravljeni so po celotni Sloveniji. Skušamo ga optimirati tako, da podrobneje nadzorujemo tiste segmente, kjer opažamo nepravilnosti.

V katerih segmentih govoriva?
Pri nadzorih 'meril v uporabi' najdemo napake pri tretjini obiskov. Te napake so lahko majhne, odstopanje pa so lahko tudi večja. Pri predpakiranih izdelkih in plemenitih kovinah gre lahko odstotek napak celo do ene polovice.

Ko govorimo o uradnih organih, pogosto slišimo očitke o počasnosti. Dars je na Trojanah začel poskusno obdobje sekcijskega merjenja povprečne hitrosti, a do tega še ni prišlo, ker vaš urad ni dal ustreznega certifikata. Zakaj?
Gre za kompleksen merski instrument, ki se v Evropi šele uvaja. Na tem področju smo med prvimi. Moram poudariti, da gre za kompleksne meritve in kompleksen postopek za korektno overjanje instrumentov in celotnega sistema. Postopek zato ne more biti hiter. Tu so vključeni tudi drugi, treba je odpraviti določene pomanjkljivosti in napake, postopek zato terja svoj čas. Včasih je na mestu, da so določeni organi počasni. Trenutno poteka overitev, potem bo sistem predan uporabi.

Včasih tudi slišimo očitke o neživljenjskosti. V mislih imam primer o kozarcih, na katerih so morali gostinci imeti določene oznake.
Kozarci so bili že dolgo na zunanji strani označeni z določeno mero (2, 3 dl ...). Potem se je to razvodenelo, marsikateri prodajalec pijač je to opustil, tudi proizvajalci kozarcev tega niso več dajali na svoje izdelke. Evropa je ob tem izdala direktivo o kozarcih, ki se uporabljajo v gostilnah in restavracijah. Tam je določeno, da morajo imeti kozarci oznake za količino. Temu smo sledili skupaj z večino evropskih držav. Na začetku je bilo treba kozarce zamenjati ali označiti s pravo mero. Vsaka taka zadeva je neprijetna za tistega, ki mora to narediti, to predstavlja tudi določen strošek. Zadeva se je dobro uredila. Urad je s svojimi inšpekcijskimi nadzori samo opozarjal, saj nismo izdali nobenih kazni. Uspelo pa nam je zagotoviti, da je direktiva dejansko zaživela. Zakonodaja, ki se ne uporablja, je slabša, kot če je sploh ni.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Rado Lapuh govori tudi o osnovnih merskih enotah, plemenitih kovinah in njihovem merjenju, dokumentarnem filmu Merjenja - brez njih se svet ustavi, športu ...

Video izbor Rada Lapuha: Merjenje v vsakdanjem življenju

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Radenm
# 08.04.2016 ob 08:30
Ulična Svetilka, ko ti bo nekdo zaračunal 50 litrov bencina čeprav ti jih je natočil samo 30, pa 3 kile faširanega mesa čeprav ti je dal samo dve pa pol, pa v jok pa na drevo, al kako?
Radenm
# 08.04.2016 ob 08:46
Ulična Svetilka, če ti vsakemu na lepe oči verjameš je to tvoj problem.
tihomir
# 08.04.2016 ob 09:56
Radenm
# 08.04.2016 ob 08:30
Ulična Svetilka, ko ti bo nekdo zaračunal 50 litrov bencina čeprav ti jih je natočil samo 30, pa 3 kile faširanega mesa čeprav ti je dal samo dve pa pol, pa v jok pa na drevo, al kako?


Ne, najbrž on to dela drugim, zato ga moti, da nekdo to nadzira in ščiti potrošnika, ker bi ga sam rad prinesel naokoli.
artemis.leto
# 08.04.2016 ob 18:36
@raintaker ... pojdi ti v USA in piši podatke svojih izdelkov v metričnem sistemu, boš videl, koliko pritožb boš dobil.
GORILA
# 08.04.2016 ob 10:05
@Vrtičkar
če natočim gorivo na Petrolu, prevozim cca 95km z enim tankom, če točim pri OMV pa naredim 1020 km. razlika 70 km

Ravno zaradi takih matematinih strokovnjak kot si ti, se take inšpekcije rabijo!

1020 - 95 = 70 :)
DavidBlue
# 08.04.2016 ob 09:15
@Vrtičkar
to ni zaradi manjše količine ampak zaradi dodatkov ki jih daje OMV notri.
Drugače je pa nafta na katerikoli črpalki prišla iz istega tanka - Petrolovega.
raintaker
# 08.04.2016 ob 12:36
Sveta Marija mati božja.
DrMinistr
# 08.04.2016 ob 10:54
O, Bog, odreši me ... Resno, tut to imamo in financiramo ... Absurd. Ukint.

Plačaj odpustke pa te bo odrešil ;)
Agata S
# 09.04.2016 ob 16:57
Znanost stremi k vedno bolj natančnim meritvam teh enot. Ekstremni nivo natančnosti je izjemno pomemben. Vsak korak v zgodovini, ki je pripeljal do večje natančnosti merjenja teh enot je pomenil civilazijsko prelomnico in prinesel nesluten znanstveni napredek.
Merjenje je bilo v kulturi vedno povezano s pravico, zakonom in redom. Merjenje temelji na enakosti med dvema količinama, ki jima brez merjenja ne bi mogli določiti te enakosti. In to je temelj pravice, pravičnosti. In ni zgolj naklučje, da je tehtnica postala simbol Pravice ( Justicije ).
Znanost si danes prizadeva za izdelavo novega modela kilograma. Tekmujeta le dva resna tekmeca, dve mednarodni ekipi: Team Watt Balance, ZDA in Team Silicon Sphere, Nemčija. Ekipi razlikuje tudi popolnoma drugačen pristop in uporabljata dve popolnoma drugačni metodi. Američani skušajo do popolnega kilograma priti s pomočjo elektrike in pet tisoč let starega načina tehtanja. Nemci pa z štetjem medatomskega prostora v kilogramski silikonski kristalni krogli ( oboje je tukaj omenjeno izjemno simplistično ). Od rezultata nas morda loči le še nekaj let. Cilj obeh ekip je določiti kilogram z natačnostjo na osem decimalk. Zaenkrat bolje kaže nemški ekipi znanstvenikov in zelo verjetno bodo s tem tudi končno lahko definirali stoletja stari uganki, koliko atomov se nahaja v enem molu in s tem izmuzljivo Avogadrovo število. Če jim to uspe, bodo dosegli zgodovinski preboj v znanosti. To bi pomenilo neverjeten razvoj farmacevtskih zdravil, učinkovitosti goriv, če ostanemo pri najbolj očitnih in banalnih primerih.

Nekoč pa bo znanost znala redefinirati kilogram še natančneje. Z odkritjem Higgsovega bozona smo odprli pot nesluteni možnosti meroslovja. Novi kilogram bomo lahko redefinirali po Higgsovem bozonu, ki stvarem v resnici daje maso. Niti predstavljati si ne moremo, kakšne tehnološke možnosti za človeštvo bo to prineslo, danes si jih predstavljamo zgolj kot znanstveno fantastiko.

Ta natančnost merjenja danes omogoča delovanje bančnega sistema, telefonov, interneta, zapletenih diagnostičnih naprav v medicini itd.

Znanstveniki pa še vedno odkrivajo nove načine, kako izboljšati natančnost meroslovja. Odkrivajo način merjenja časa, ki bi bil natančen le na eno sekundo v celotnem času obstoja vesolja. To bi nam omogočilo kvantne računalnike, komunikacijo brez časovnega zamika, letala, ki pristajajo sama, prizore iz znanstveno fantastičnih filmov.

S standardizacijo merjenja obvladamo kaos, damo življenjskemu prostoru red in s tem možnost civilizaciji, da prosperira. Empirika!

Kar nima podlage v meroslovju in empiriki je odprto manipulacijam vseh vrst. Če za trditev ni empiričnega dokaza, ostane zgolj vera. Ki si jo sleherni človek lahko razlaga drugače, jo zlorablja in dela nepredstavljivo škodo posamezniku in celotnemu človeštvu.
raintaker
# 08.04.2016 ob 12:42
@Radenm

Trg in zdrava konkurenca pač avtomatsko naredi to, da tak, ki bi takole goljufal in bi ga par kupcev razkrilo, ne bi več dolgo posloval.

Potem imaš pa take fore:
http://sobotainfo.com/novica/lokalno/ins
pektorji-po-gostilnah-preverjajo-kozarce/75578
http://www.mirs.gov.si/si/delovna_podroc
ja/meroslovni_nadzor/merske_enote/

Ti ljudje ti pišejo dopise, da imaš na spletni strani napisano "konjev" namesto kW!!! Komur se ob tem ne obrne, ni normalen.
DrMinistr
# 08.04.2016 ob 10:53
če natočim gorivo na Petrolu, prevozim cca 95km z enim tankom, če točim pri OMV pa naredim 1020 km. razlika 70 km

Verjetno 950? ;)
Hja, leta nazaj sem vedno tankal na Molu, ker je dejansko bila razlika. 5% ali več. Zdj pa te razlike praktično ni več.

p.s. dejte malo preverit Petrolovo pumpi v Postojni pri uvozu na AC. Vedno pokaže sumljivo veliko količino.
Janezski
# 08.04.2016 ob 08:03
V restavraciji se delam finega in spijem samo deci ali dva, v gostilni pa gre za uno večjo mero. Sicer pa petrigajo povsod. Ko bom naslednjič naročil deci vina, bom poklical na to inšpekcijo za meroslovje, da izmerijo. Sicer imam svojo vago, koliko sem spil in še lahko, do dvadeci natančno.
dharma
# 08.04.2016 ob 11:37
Isto izkupnjo imam jaz z Agipom. Skoraj 100km več...
Vrtičkar
# 08.04.2016 ob 08:35
če natočim gorivo na Petrolu, prevozim cca 95km z enim tankom, če točim pri OMV pa naredim 1020 km. razlika 70 km
UličnaSvetilka
# 08.04.2016 ob 08:35
Imaš prav. Dajmo ustanovit še "raziskovalne" inštitute za zapiranje vrat, navijanje budilke in brisanja riti. Ker ni možno teh stvari delat, brez da bi nam vlada povedala kako, vse fin z d.p. denarjem in posojili.
UličnaSvetilka
# 08.04.2016 ob 08:24
O, Bog, odreši me ... Resno, tut to imamo in financiramo ... Absurd. Ukint.
Kazalo