Znanost
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 18 glasov Ocenite to novico!
Saša Novak
Saša Novak že od konca srednje šole deluje na Institutu Jožefa Stefana, zadnja štiri leta pa usklajuje projekt Znanost na cesti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Tomaž Zwitter
Spekter tem na ZnC-ju je res širok. Zadnji predavatelj je bil tako astronom Tomaž Zwitter (tudi že gost Številk), ki je imel predavanje z naslovom 'Zemlja ni nekaj izjemnega v vesolju'. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Všeč mi je projekt Botrstvo, a v resnici pričakujemo, da bo nekatere stvari uredila država. Ob tem se vedno vprašam, kdo pa je država. Ali nismo mi vsi država? A vseeno mislim, da dobri zgledi vlečejo. Pri ZnC-ju mi je všeč, da vključuje mlade, s tem se širijo nove podveje, kot je Znanost med knjigami. Imamo pobudo, da bi šli v šole in vrtce. Včasih je treba enostavno pokazati, da je nekaj mogoče izpeljati, da je prav, in potem ljudje začnejo slediti. Naložba človeške energije, ki je bila vložena v ZnC, je dobra naložba. Upam, da bosta promocija in komuniciranje znanosti počasi postala tako prepoznavna, da bo prišlo tudi do premika na strani države.       
 Ali obstajajo podobnosti med humanitarnimi organizacijami in promocijo znanosti?
Saša Novak
Saša Novak se je s komuniciranjem znanosti začela ukvarjati leta 2005, ko je postala informatorka pri slovenski fuzijski asociaciji. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Znanost na cesti
V teku je osmi cikel predavanj Znanost na cesti. Predavanja so na sporedu ob sredah ob 19.00 v kavarni Union, cikel pa se bo končal 16. novembra. Foto: ZnC
Saša Novak
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Saša Novak: Včasih je treba pokazati zgled, ljudje potem sledijo

Podkast Številke (74)
14. oktober 2016 ob 06:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ovire so pogosto vzrok, da človek obupa in odneha, a nekaterim trma in kljubovanje pomagata ovire preseči in ustvariti velike stvari.

Na podkastu Številke ta teden gostimo Sašo Novak, znanstvenico in koordinatorko projekta Znanost na cesti (ZnC), ki že nekaj let uspešno promovira znanost. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


V omari so se skrivale kemikalije
Saša Novak je že v otroštvu vedela, da bo postala kemičarka. "Ko sem bila majhna, sem morala v hiši, kjer smo živeli, čistiti stopnice, kar mi je šlo zelo na živce. Nekoč sem odkrila skrivno omaro s ključkom. Ko sem odprla omaro, sem našla stekleničke. Lastnik tiste hiše je bil nekoč kemik in je doma očitno hranil stekleničke različnih kemikalij, in to mi je bilo grozno zanimivo. Nato sem v osnovni šoli brala knjigo Marie Curie in me je strašno prevzela njena zgodba," se spominja prvih stikov s kemijo.

Iz kljubovanja očetu dobila službo
V srednji šoli je obiskovala kemijsko šolo, že po koncu tega izobraževanja se je zaposlila na Institutu Jožefa Stefana, kjer deluje še danes. Za to je bilo krivo kljubovanje očetu: "Pri 18 letih sem se sprla z očetom, ker sem imela fanta in sem hotela študirati. Zdelo se mu je, da to ne gre skupaj. Ker sva oba trmasta, sva vztrajala, on pa je na koncu pribil, da bom morala doma plačevati za stroške. Zato sem šla jezno iskat službo. Najprej sem bila neuspešna v tovarni Ilirija in kemijskem institutu, na koncu sem se ustavila še na IJS, kjer sem se pogovorila s profesorjem Kolarjem. Moja želja je bila, da mi med delom dovolijo študirati, to je bil ključni stavek, zaradi katerega sem bila sprejeta."

Vzorec prepozna tudi pri študentih
Trma in kljubovanje je po njenem mnenju eden od vzrokov uspešnosti pri njenih študentih. "Danes je trma dobro izhodišče za študij. Ko opazujem študente, včasih vidim, da tisti, ki se morajo malo potruditi iz kljubovanja, so pogosto uspešnejši kot tisti, ki jim gre vse gladko v življenju." Trma in kljubovanje pa sta bili krivi tudi za nastanek projekta Znanost na cesti. Ko so nekateri znanstveniki ob vse večjem krčenju denarja za znanost razmišljali o protestu na cesti, pa je sama ubrala nasprotno pot in bila med pobudniki ustanovitve odmevnega projekta.

Organizacija poljudnoznanstvenih predavanj
Vse se je začelo leta 2013, ko je ekipa organizirala prvi cikel poljudnoznanstvenih predavanj. Saša Novak si je pri tem zadala nekaj načel: "Predavatelje vabimo iz čim širšega kroga znanstvenih ved, čim bolj raznolike po starosti, spolu ... Glavno vodilo pa je, da mora biti tema zanimiva, govorec pa zanimiv in zna svojo temo predstaviti dovolj poljudno in zanimivo za širšo javnost."

Pri izvedbi sodelujejo tudi novinarji
Posebnost predavanj je v tem, da pri izvedbi aktivno sodelujejo tudi novinarji. "To se je začelo zelo zgodaj. Že prvo leto smo povabili novinarje, a jim nismo dali prave vloge. Včasih mi je bilo kar malo nerodno, da smo povabili velika imena iz novinarskih vrst, potem pa so samo napovedali znanstvenika, na koncu pa so se samo še zahvalili govorcu. To ni bila prava vloga. Nato smo se dogovorili, da bo novinar tudi vodil predavanje. Zdaj poiščemo par novinar-strokovnjak, pred predavanjem se dobita in predebatirata predavanje. Novinar je povezovalni člen med javnostjo in raziskovalci. Mi ne vemo, kaj ljudje razumejo in na kakšen način bi bilo vsebino bolje predstaviti, da bi bila zanimivejša. Ta del dobro obvladajo novinarji," je Novakova razložila simbiozo.

Večna bitka s psevdoznanostjo
Eno od poslanstev ZnC-ja je tudi porast psevdoznanosti, a večna optimistka na tem področju ni tako optimistična: "Bojim se, da je ZnC na tem področju mrzla. Mislim, da je to bitka z mlini na veter. Psevdoznanosti se enostavno ne da zmanjšati, kaj šele ukiniti. Ljudje so vedno verjeli v vraže, legende ... V nekaj, kar jim iz neznanega razloga ustreza. Mislim, da je porast psevdoznanosti posledica premajhnega pojavljanja prave znanosti v medijih. Del delovanja ZnC-ja je namenjen tudi temu, da znanost dobi večjo pozornost, veljavo in ugled v družbi. Zakaj ne bi ljudje zvečer, ko gredo v kino in na pivo, šli na ZnC in potem na pivo. Morda bo nekoč znanost nekoč bolj prepoznana kot dejavnost, ob kateri je lahko prijetno."

ZnC deluje na podlagi prostovoljnega dela
V komuniciranja znanosti je zašla leta 2005, ko je bila ustanovljena slovenska fuzijska asociacija. Ta je za svoje delovanje potrebovala 'informatorja' na področju fuzije, kamor je bila določena prav ona. "Udeleževati sem se začela letnih sestankov s kolegi iz drugih držav, ki so opravljali enako delo. Slovenija na področju komunikacije znanosti precej caplja za drugimi državami, to oceno lahko dam na podlagi tega, kar vidim na fuzijskih sestankih. V tujini je dogodkov bistveno več, v to vložijo tudi nekaj denarja. Če pri nas ne dobimo evropskega denarja za kakšen projekt (kot je noč raziskovalcev), potem tega ne moraš izpeljati, ker nimaš sredstev. ZnC nekako še izpeljemo, ker cela ekipa, predavatelji in novinarji voluntiramo," primerja slovenski položaj s tujino.

Primerjava s humanitarnimi ustanovami
Na neki način popularizacijo in komuniciranje znanosti lahko primerjamo s humanitarnimi ustanovami. Te namreč s svojim delovanjem opravljajo vlogo države. Kemičarka se s primerjavo strinja: "Tako je, podobno velja tudi za Botrstvo, ta projekt mi je zelo všeč, a v resnici pričakujemo, da bo nekatere stvari uredila država. Ob tem se vedno vprašam, kdo pa je država. Ali nismo mi vsi država? A vseeno mislim, da dobri vzgledi vlečejo. Pri ZnC-ju mi je všeč, da vključuje mlade, s tem se širijo nove podveje, kot je Znanost med knjigami. Imamo pobudo, da bi šli v šole in vrtce. Včasih je treba enostavno pokazati, da je nekaj mogoče izpeljati, da je prav in potem ljudje začnejo slediti. Naložba človeške energije, ki je bila vložena v ZnC, je dobra naložba. Upam, da bo promocija in komuniciranje znanosti počasi postalo tako prepoznavno, da bo prišlo tudi do premika na strani države."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Saša Novak podrobneje razmišlja o položaju znanosti v medijih, morebitnih izobraževanjih znanstvenikov pri nastopih, o možnostih ustanovitve znanstvenega središča za promocijo znanosti, prihodnosti ZnC-ja, drugih znanostih, o odnosu do narave ...

VIDEO
Številke: Bitka s psevdoznanostjo je večna

Glasbeni izbor Saše Novak: Eva Cassidy - Autumn Leaves

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
galoper
# 15.10.2016 ob 19:41
Napaka! Trma je značilnost neznanja, znanstveniki znajo vztrajati.
1japajade2
# 14.10.2016 ob 23:32
Neka baby boomerka prodajajo pravljice o tem da je trma potrebna da pri 18. dobiš zaposlitev na IJS in potem v isti instituciji delaš celo življenje in to uspe pripisat svojim zaslugam ne objektivnim okoliščinam. Za bruhat in pljunek v obraz brezposelni mladini.
zml
# 14.10.2016 ob 14:00
Mislim, da ima prav, čeprav morda beseda 'bitka' ni najprimernejša. Ker enostavno ne moreš dokazovati svoj prav, če primerjaš dve tako različni stvari - znanost in na drugi strani zaupanje popolnoma drugim načelom, ki so v nasprotju s temelji znanstvenega razmišljanja. Teh dveh stvari se ne sme mešati, nista medsebojno zamenjljivi, samo za to gre. Tako kot astrolog, ki se ukvarja z domnevnim vplivom planetov na nas, ne bo nikoli sposoben pristati na Marsu, tako tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko z vsem znanjem astronomije nikoli ne bodo specialisti za pisanje horoskopov. Pač dva različna svetova. Lahko sobivata, v redkih primerih se celo dopolnjujeta (alternativna medicina), vedno pa moramo med njima jasno ločiti.
G.Bruno
# 14.10.2016 ob 12:48
Večna bitka s psevdoznanostjo
Hmm... Še noben pseudoznanstvenik ali youtube doktorant ni komentiral?

Tukaj je seznam pseudo-znanosti za orientacijo - RationalWiki
mb128
# 14.10.2016 ob 20:48
Eh, le zakaj bi bila psevdo, para, kvazi znanost takšen problem?!
Nekateri so se pač odločili, da je pač tako kot v kakšni bajki. In kaj zdaj? Ja nič, problem bi nastal komaj takrat če bi ti komedijanti odločali koliko denarja se namenja znanosti. A do sedaj se kaj takega še ni zgodilo. Hvala bogu. Problem tukaj so politik komedijanti. Ti pa res znanosti režejo kruh. One ta prve komedijante pa bi jaz prepustil njihovim blodnjam. Dejstvo je, da pri veliko ljudeh če jih v nekaj siliš doživiš ravno kontraefekt.
Sicer pa sem se zelo začudil, da je v tem članku, pod to rubriko termin psevdoznanost sploh omenjen. Mar bo počasi postal tudi salon fähig?! Odločen protest! Mislim, če se je posameznik odločil, da se bo marginaliziral kar sam se je pač tako odločil. A živimo v demokraciji ali ne?!
Sicer pa, znanstveniki so odkrili da se v našem kozmosu nahaja kar 2. bln. galaksij. Kje je članek o tem?!
Hja, namesto tega se tukaj ukvarjamo z cv-jem in celo psevdoznanostjo?!
SVAŠTA IN ODLOČEN PROTEST ŠE ENKRAT!
Kazalo