Znanost
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 21 glasov Ocenite to novico!
Simona Klemenčič
Simona Klemenčič se ukvarja tako z živimi kot umetnimi jeziki. Foto: MMC RTV SLO
Simona Klemenčič
Deluje na Filozofski fakulteti in Inštitutu Frana Ramovša. Foto: MMC RTV SLO
       Seveda ne. Včasih si uporabniki predstavljajo, da smo mi tisti, ki delamo besede in jim določamo pomen. Pa ni tako. Mi predvsem popisujemo jezik in zelo malo predpisujemo.       
 Ali obstaja služba za tvorjenje besed?
Gospodar prstanov
Obstaja približno tisoč umetnih jezikov. Nekateri so nastali za potrebe umetnosti - med temi je tudi jezik v romanu Gospodar prstanov. Foto: NN
VIDEO
Podkast Številke - sloven...

Dodaj v

Simona Klemenčič: Do jezika je treba imeti sproščen odnos

Podkast Številke (42)
18. december 2015 ob 06:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Slovenski jezik je zelo živ in tako naj tudi ostane. Slovenščini prav ničesar ne manjka," je prepričana Simona Klemenčič z Inštituta Frana Ramovša.

Na podkastu Številke te teden govorimo o bogastvu in pestrosti jezikov. Po zadnjih podatkih jih obstaja kar 7.102. "Številka je impozantna, a meja med jezikom in narečjem je zelo zabrisana. Zakaj sta srbščina in hrvaščina različna jezika, prekmurščina in ljubljanščina pa ne? Obstajajo določeni jezikoslovni kazalniki, ki to opredeljujejo, a v končni fazi gre za odločitev govorcev. Popularno rečemo, da je jezik tisto narečje, ki ima za seboj vojsko. Ne gre toliko za lingvistične dejavnike kot pa za to, kar si ljudje želijo biti."


Jezika ne smemo zameriti mladim
Slovenščina spada med najbolj govorjene jezike. Kateri dejavniki vplivajo, da jezik ostane živ. Klemenčičeva je prepričana, da ti dejavniki niso povezani le s številom govorcev: "Jezik mora biti polno funkcionalen, da se uporablja v vsaki situaciji. Pripomore pa tudi odnos do jezika, dostikrat se namreč pokaže, da ni treba biti preveč strog. Če je odnos do jezika sproščen, se jezik mnogo bolj uporablja, vanj mnogo lažje prihajajo novi izrazi. To morda zveni malo protiintuitivno, včasih namreč mislimo, da moramo na slovenščino zelo paziti, da bo lep in bo s tem dolgo ohranjen ... A izkaže se, če smo preveč strogi in zahtevni predvsem do mlajših generacij govorcev, jim s tem jezik zamerimo. Če si preveč strog in mladino učiš, kako je edino prav govoriti, se jim to lahko zameri. Imamo cel kup novih besed, ki še niso prišle v zborni jezik, ker se še ne slišijo pravilno, a to ni najbolj prav. Dobro je, če imamo sproščen odnos do jezika in če se jezik čim bolj spreminja. Jezik, ki smo ga govorili pred 50 leti, je zdaj arhaičen in ne obstaja več. Sprejeti je treba nove stvari in biti pri tem sproščen."

Indoevropejščina pred 6.000 leti
Slovar slovenskega knjižnega jezika vsebuje skoraj 100.000 gesel, velika večina prihaja iz indoevropejščine, ki je rekonstruiran jezik. "To pomeni, da ni nikjer zapisan. Vemo, da so ga govorili približno 4.000 let pred našim štetjem. To so besede iz neolitskega sveta. Uporabljal jih je nekdo, ki ni bil več le lovec in nabiralec, ampak je že bil poljedelec in živinorejec, saj poznamo besede, kot so žito, sejati, govedo, mleko ... Kar nekaj besed še imamo od takrat. Angleščina, ki nam je najbližja in tudi izhaja iz tega rekonstruiranega jezika, ima kar nekaj podobnih besed: brat (brother), mati (mother), sestra (sister), miš (mouse), sneg (snow), sesti (sit) ... To gre za nabor besed, ki so zelo obstojne in jih redko prevzemamo iz drugih besed," je razložila predavateljica na Filozofski fakulteti.

Podobnosti tudi med rekonstruiranimi jeziki
Ali je mogoče poiskati prajezik vseh rekonstruiranih jezikov? Sogovornica je potrdila, da je to eden izmed ciljev jezikoslovcev: "To vprašanje je zelo zanimivo, a morda v tem trenutku ni najbolj popularno, ker je težko povedati kaj res zanesljivega. Če pogledamo indoevropske, uralske in altajske jezike, lahko ugotovimo neverjetne podobnosti. Znotraj tistega dela jezika, ki se zelo težko spreminja, se vidi, da smo očitno nekoč izšli iz istega vira, a je težko o tem povedati kaj bolj natančnega."

Likati je hitro prešlo v lajkati
Kako pa danes prihaja do prevzemanja besed? Simona Klemenčič prav, da jezik pri tem pravila postavlja sam: "Včasih lahko tako besedo prestrežemo in jo nadomestimo s slovensko besedo. Včasih pa pride kot citatna beseda in jo tako tudi zapisujemo. Nato počasi - ko nastajajo tvorjenke in se beseda ukorenini v našem sistemu - pride do zapisa, ki je bolj v skladu z našimi pravili. Pri nekaterih besedah se to zgodi prej, pri nekaterih pozneje. Besedo lajkati je vsak samo enkrat zapisal kot likati. Ko je za seboj prebral narobe, je prešel na čisto poslovenjen zapis. Beseda podkast se za zdaj še bolj pojavlja s c-jem. Ta c pa naj bi naravno postal k."

Številne besede so prevzete
Nekateri uporabniki slovenskega jezika želijo uporabljati čim več slovenskih besed in se izogibati tujkam, a Klemenčičeva pri tem ni zagovornica strogosti: "Seveda ne. Marsikdaj kar mislimo, da je slovensko, a to sploh ni. Teh izvornih besed, ki prihajajo iz indovevropejščine, je precej manj, kot si morda mislimo. Imamo ogromno besed, ki se morda slišijo izvorno slovenske, a so v resnici prevzete (cerkev, cilj, kašča, krtača, boter, koprena, točka, nagraditi, narečje, ljubimec, pronicati, širokogruden ...). Prerekati se okrog tega, da nekaj v resnici ni slovensko, nima smisla."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Simona Klemenčič govori še o venetski teoriji, lingvistični olimpijadi, umetnih jezikih in najlepših besedah ...

Glasbeni izbor Simone Klemenčič: Tarkany Müvek - Ugy szeretlek

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 18.12.2015 ob 07:54
@ galux

Tuja imena v slovenščini zapisujemo tako, kot so zapisana v originalu.
Seveda ima vsak pravico, da mu je bolj všeč način, ki ga uporabljajo npr. v Srbiji, kjer striktno pišejo »Njujork«.
~
Slovenščino, oziroma vsak lokalni jezik, bi še najbolje branili tako, da bi za globalno sporazumevanje uporabljali jezik, ki ni od nikogar. Tako ne bi prihajalo do imperializma 'nadjezikov', do preplavljanja 'šibkih' z 'močnejšimi'.
Ideja, ki je ena najbolj plemenitih v vsej človeški zgodovini, sicer pripada gospodu Zamenhofu.
Otman
# 18.12.2015 ob 08:48
Če črka ni v abecedi jo v uradnem dokumentu naj ne bi bilo.

- JE naj ne bi bilo
- manjka vejica
...
Epafrodit
# 18.12.2015 ob 09:38
Do jezika je treba imeti sproščen odnos

Ali to pomeni, da je normalno, da sta lahko v slovarju slovenskega knjižnega jezika tudi besedi "kul" in "ful"?
komentatorka ena
# 18.12.2015 ob 09:33
Slovenščina je, tako kot vsak slovanski jezik, zelo lepa.

Zanimivo je, da se isto piše v slovenščini, kakor v srbskem jeziku, naprimer besede: svet, lep, cvet, živeti, ljubiti, umreti, leteti itd itd.....

Druge besede pa so podobne v vseh slovanskih jezikih: življenje, žito, jutro, trava, rosa, mati itd.....
dzimislaff
# 18.12.2015 ob 08:12
@ Coen
Kletvic sploh nimamo?
povzetek
# 18.12.2015 ob 10:18
Slovnična pravila niso zaradi lepšega, temveč so se razvila iz pragmatičnih razlogov. Z njimi je mogoče na najkrajši način najbolj natančno zapisati neko misel. V pogovornem jeziku so, razumljivo, kršena. Zato je teženje zaradi uporabe tožilnika namesto rodilnika pri pogovoru ob kavi ali na ulici, nepotrebno kompliciranje. Človeka, ki veliko bere, ta pojav moti in med pogovorom deluje nekoliko prostaško. Hecno bo, ko sogovornik rodilnika ne bo več poznal in ga ne bo natančno razumel. Zaradi sprememb v jeziku in nepoznavanja starejše izvirne slovenske literature, imajo mlajše generacije danes že težave z razumevanjem besedil z začetka 20. stoletja.
dzimislaff
# 18.12.2015 ob 08:38
@ Coen
Iz južnoslovanskih jezikov? Iz katerega konkretno? So Srbi "izumili" besedo kur*a? So bili to morda Hrvati, Bolgari, Makedonci? In potem to kletvico ponesli med drugim tudi na Češko, v Rusijo itd. Se je enako zgodilo tudi z ostalimi kletvicami (kur*c, piz*a idr.)?

Morda pa so to preprosto slovanske besede, ki izvirajo iz praslovanščine in jih pač uporablja večina slovanskih jezikov. Zanimivo je, da očitaš slovenščini, da je preveč "božji" jezik in da uporabljamo "južnoslovanske" kletvic, kljub temu da so to enako slovenske besede kot v članku omenjene brat, mati, sestra, miš, sneg ...
Ppiikkaa
# 18.12.2015 ob 07:51
Tako je, Galux, če ni v abecedi, naj je tudi v dokumentu ne bo! Pravim samo, da če so v dokumentih in tipkovnicah ć, đ, bi bili lahko tudi ö, ä. Standard je očitno šlampast, ker bi na tipkovnici smele biti le črke iz slovenske abecede. Evropa sicer brez težav piše tudi sičnike, za razliko od ZDA, kjer tega ni.
Ned0
# 18.12.2015 ob 09:43
@ Coen: tudi v slovenščini je CD.
el CARTEL
# 18.12.2015 ob 08:20
galux @ cankar je za razliko od tebe bil pismen. tuja imena so po slovenskem pravopisu pisana v svoji izvirni obliki, razen če so i črk, ki jih slovenci pač ne poznamo (tipa kitajske črke), potem se uporablja fonetični zapis.

seveda se za tem "abecedarstvom" skriva le ideologija, ki naj bi pač prisilno asimilirala določene segmente ljudi. najprej jim prepovedati da se podpisujejo tako kot se dejansko pišejo

-----
A izkaže se, če smo preveč strogi in zahtevni predvsem do mlajših generacij govorcev, jim s tem jezik zamerimo. Če si preveč strog in mladino učiš, kako je edino prav govoriti, se jim to lahko zameri. Imamo cel kup novih besed, ki še niso prišle v zborni jezik, ker se še ne slišijo pravilno, a to ni najbolj prav.

s tem pa se strinjam, zelo.
strogosti učijo le neki konzervativni slavisti (ki so prevzeli vlogo učiteljev moralnosti), in potem s svojimi diktatorskimi primeri hočejo terroizirati vse okoli sebe - ko jim pravijo da oni v bistvu ne znajo uprabljati jezika.

v resnici pa je jezik le sredstvo komunikacije. za to je namenjen; in če se dva sogovornika pač sporazumeta (in pri tem uprabita besede kot je "lajk" ali "podcast") je pač jezik izpolnil namen.
čeprav v ozadju konzervativni slavisti kričijo kako nihče nima pojma.
povzetek
# 18.12.2015 ob 11:23
@Coen
Jezik ustvarjajo tudi že obstoječa besedila in pisci novih. Jezik se, tako kot druga orodja, prilagaja ekonomiji. Če bi bila tinta draga, bi se tudi jezikovna pravila počasneje spreminjala. Pisanega jezika ni nikoli tvorila množica z ulice, temveč ga je nadzorovano razvijala duhovna/politična oblast, glede na potrebe. Namen pisanja pa je v pošiljanju informacij v prostor in čas. Za ta namen so tudi postavljeni standardi, ki se ne spreminjajo hitro, saj bi se prehitro zgodilo, da nek zapis ne bi bil več (dovolj) razumljiv. Meni se zdi problematično, da mladostniki danes ne razumejo pisma, ki ga je napisala moja babica v mladosti. To, da ne znajo brati njenega lepopisa, je drug problem. Osebno zagovarjam sproščen odnos do jezika in pazljivo izbiranje načina izražanja, glede na ciljno publiko, vendar kdor izgubi korenine, se bo pri vzletu zaletel v ventilator pod stropom.
komentatorka ena
# 18.12.2015 ob 10:50
Coen

globalizacija= amerikanizacija in temu rečem ne, hvala, slovenščina je lepša!
el CARTEL
# 18.12.2015 ob 08:23
Ppiikkaa @ tipkovnica ni merilo jezika, ampak le merilo standardov za (pazi sedaj) tipkovnice.

če hočeš postavitev na tipkovnici spremeniti, to ni krivda jezika, abecede ali česarkoli. ampak standardov.
komentatorka ena
# 18.12.2015 ob 10:00
Rada imam slovenščino, to je zelo, zelo lep jezik. V njem smo odraščali mnogi, četudi ni naš maternji. Rada te imam, slovenščina . V tebi se vedno lahko izražam s srcem! Slovenija je kot država s svojimi naravnimi lepotami prelepa. In tudi slovenski jezik je lep. Pa tudi težak za marsikoga komur to ni maternji jezik, sploh dvojina. A če je nekaj težko za osvojitev, je še bolj vredno......
Coen
# 18.12.2015 ob 08:33
@ el Cartel,

se popolnoma strinjam. Poleti sem bil s kolegom prevajalcem na kavi, ki je kar penil nad neko slovensko prevajalsko agencijo (nima veze, katero), ki mu je izdelek v celoti vrnila v popravek. Tekst je bil o Facebooku in črtali so mu lajk (predlog: všeček), selfi (predlog: sebek), meme (predlog, pazi to: imitacija!) in veliko podobnih, ciljna publika pa so bili najstniki pod 15. letom starosti.

Sem nekako upal, da bo zdaj, ko ni več glavnega konzervativnega slavista, jezik doživel popolno liberalizacijo, ampak očitno še vedno obstajajo slavisti, ki se imajo za bolj pametne od dejanskih govorcev teh besed in si kar naprej izmišljujejo nekaj, kar sploh ni realno.
Dammian
# 18.12.2015 ob 07:35
Zelo sproscen odnos...se strinjam:)))))))
kazz
# 18.12.2015 ob 20:12
Se strinjam, da moramo biti sproščeni pri jeziku. Se pravi kul, ful, selfi... niso noben bavbav, bi samo obogateli jezik. Sta pa tudi besedi dobro in zelo/veliko lepi slovenski besedi. Čeprav angleško govorečim ljudem je beseda ful v slovenščini smešna, ker smo spremenili pomen in zato, ker se sploh v Lj sliši kot fool/osel.
Sploh eni prevodi so milo rečeno smešni: selfi-sebek, pred časom se je pojavil predlog za software in hardware - mehčina in trdina......
Npr. všeček pa mi je posrečen prevod.
Treba je iti s časom naprej!

@PONEUM
Ne bodi tak nergač. Odvisno, kaj pomeni zate skromno besedišče? Beseda v tujem jeziku, ki je ne moremo prevest? Sopomenke? Arhaične značilnosti? Narečja? Več jezikov v državi? Če vzamemo vse to v obzir, bi rekel, da smo v zlati sredini.
rogati
# 18.12.2015 ob 19:37
Simona Venetski jezik ali venetščina ni nikoli obstajala. Atestinske tablice so izključno izpisani s številskimi znaki. Venetskih številk ne moreš čitati, to je »znal« samo Matej Bor
Ppiikkaa
# 18.12.2015 ob 10:14
Janez Menart je prevajal iz več jezikov in je povedal, da se najbolj polno izraža v slovenščini. Seveda, saj slovenščina je star jezik, pomislite, pred tisoč leti so bili napisani Brižinski spomeniki. Sveto pismo je bilo v slovenščino prevedeno prej, kot v italijanščino itd.
Ned0
# 19.12.2015 ob 10:20
@ Coen: CD mogoče nekateri pregledovalci res črtajo, ampak to ne pomeni, da ni knjižna beseda. Eni so pač preveč zategnjeni. CD imaš tako v Pravopisu kot tudi v Slovarju novejšega besedja (in ni označena kot pogovorna beseda).
PONEUM
# 19.12.2015 ob 10:16
kazz
Ne bodi tak nergač. Odvisno, kaj pomeni zate skromno besedišče?
Nagovoril sen tiste, ki poznajo ta jezik in vsaj se tri tuje . Torej ni nobenega razloga, da bi se ti pocutil prizadetega...
bonanza
# 19.12.2015 ob 10:01
@Epafrodit
V času njegovega nastanka še nista bili dovolj razširjeni. Zato pa najdeš besedi kul in ful v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013 - 2014).
galoper
# 19.12.2015 ob 09:26
Državni uradniki in 'strokovnjaki' se dokazujejo z uporabo tujih črk in besed. S tem hočejo dokazati, da niso le 'majhni' Slovenci, ampak je njihova osebnost več, kar dokazujejo s tujkami. Pred leti, in morda še zdaj, eni dodajo vsaj črko 'x' ali 'y' v naziv izdelka, da povdarijo neslovenskost. O slovenski abecedi sem že opazil besedilo, dodal bi le še opažanje, da uradniki dovoljujejo tuje črke tudi na registrskih oznakah motornih vozil. Predpisa o tem še nisem prebral, a če dovoljuje, potem bi morali avtorja takšnega predpisa odstraniti z dela in iz državne službe.
rogati
# 18.12.2015 ob 19:38
Simona Venetski jezik ali venetščina ni nikoli obstajala. Atestinske tablice so izključno izpisani s številskimi znaki. Venetskih številk ne moreš čitati, to je »znal« samo Matej Bor
nevem
# 18.12.2015 ob 11:32
Sicer je prav, da nismo glede jezika preveliki puristi, saj je jezik "živ".
Vseeno pa mi postaja že rahlo slabo, ko poslušam naše vrle najstnike, kako se pri vsakem izrečenem "fulu" in "kulu" (najmanj v vsakem drugem stavku) počutijo neznansko pomembne.
Sam bi pričakoval, da je to že iz "mode"... ali pa le komaj čakam.
Coen
# 18.12.2015 ob 10:24
@ povzetek,

že, ampak govorci tvorijo jezik, ne obratno. Tudi zaradi globalizacije prihaja do vse večjih sprememb in pisna različica jezika se bo tem spremembam morala slej ko prej prilagoditi. Ko si pa peščica "strokovnjakov" izmišljuje neke prevode, ki jih noben ne uporablja in jih skuša s prisilo uvesti v pisni jezik, pa ni opravičila.
krissa
# 18.12.2015 ob 10:11
Vsekakor je slovenščina in ostali jeziki balkana lep primer,da vse lepo funkcionira, tudi če pišemo kot govorimo, recimo da v uradnih besedilih je treba vložiti kar nekaj truda ampak vedno znova ne vidim logike v raznih tujih jezikih in včasih bolj včasih manj kompleksnih izgovorjavah :)
Coen
# 18.12.2015 ob 10:07
@ Ned0,

v pogovornem ja, v pisnem ti pa pregledovalci besedil to z veseljem prečrtajo.
grafikon
# 18.12.2015 ob 08:18
Katera je 26 črka?
galux
# 18.12.2015 ob 07:28
@pipika
Če črka ni v abecedi jo v uradnem dokumentu naj ne bi bilo. Tako je v mnogih državah. Po tvoje bi morala angleška abeceda zaradi multikulturnosti in kolonizacij vsebovati vsaj 300 znakov.
Gravesen
# 18.12.2015 ob 07:23
še posebej do francoskega....
galux
# 18.12.2015 ob 07:17
Slovenščina ima v abecedi točno 25 črk. Zakaj lahko dobijo pri nas osebe osebne in ostale uradne dokumente z neslovenskimi črkami-> ć, đ, ö, ä.... V Nemčiji če si Ambrožič, ko dobiš dokument si lahko samo še Ambrozic. Ivan Cankar Hlapci?
PONEUM
# 19.12.2015 ob 10:23
Simona Klemenčič: Do jezika je treba imeti sproščen odnos

Najbolj sproscen odnos do jezika imajo tisti, ki z njim ravnajo, kot sproscena svinja z mehom...

V svetu ne najdes tega, kar se pri nas dogaja na podrocju jezika. Na TV sem slisal clana SAZU govoriti v mocvurscini. Tega resne drzave ne poznajo....
PONEUM
# 18.12.2015 ob 12:24
Mladi danes malo berejo, vecino stvari odkrijejo preko spleta.

Ko pa gremo na ogled spleta, pa hitro odkrijemo, da slovenscine prakticno ni. Npr. na Wikipedii isces komentar v slovenscini in ga najveckrat ni. Ce je , je veckrat skromen in vcasih v popolnem nasprotju z zapisi drugih narodov... Mi smo v globalnemu svetu BLATNI DOL in za to so odgovorne vse te gospe in gospodje, ki se tako ali drugace ukvarjajo s slovenscino...
PONEUM
# 18.12.2015 ob 12:29
Ppiikkaa
Janez Menart je prevajal iz več jezikov in je povedal, da se najbolj polno izraža v slovenščini.

IN ?!
1)Povsem normalno , da se je najlazje izrazal v slovenscini, saj je bil Slovenec.Goethe v nemscini, Petrarca v italijanscini.......
2) Vsak poliglot pa se seveda zaveda, kako skromno besedisce ima slovenscina...
Coen
# 18.12.2015 ob 07:51
Še vedno zelo konzervativen jezik, ki ni odprt za prihod novih besed oz. si nekateri izmišljujejo kar nekaj po svoje. Lep primer:

angleščina: CD
nemščina: CD
francoščina: CD
italijanščina: CD
slovenščina: zgoščenka stari
Ppiikkaa
# 18.12.2015 ob 07:22
To se je začelo pred stotimi leti, z nastankom države SHS, ko so pisalni stroji za potrebe Slovencev dobili ć, đ itd., nadaljevanje je, da slovenska tipkovnica vsebuje tudi te znake. Narobe je, da ne vsebuje ö, ä, saj smo bili Slovenci vsaj od leta 800 (Karel Veliki) del evropskega zahodnega sveta, čeprav čisto na robu. Cankarjevi Hlapci so popolnoma napačno interpretirani, gre za nasilje nad narodom, še posebej med drugo svetovno vojsko in po njej, ki še kar traja.
Coen
# 18.12.2015 ob 08:14
@ dzimislaff,

preberi si stavek do konca. Kletvice smo večinoma pobrali z južnih jezikov, naše, "slovenske" pa brez komentarja.
Coen
# 18.12.2015 ob 08:06
@ Krimsky,

torej gremo zaradi lastnega ega ustvarit nek XY jezik? Pa ja de.

Problem slovenščine je, da je preveč konzervativen in preveč "božji" jezik; kletvic recimo sploh nimamo oz. izpadejo tako bedno, da bi se človek najraje pogreznil v zemljo, "strokovnjaki" neprestano težijo z nekim rodilnikom, pri novih besedah pa vsak dela po svoje.

Če kdo zviška gleda na drug jezik, so to prav Slovenci.
Kazalo