Mati Terezija se je kot Agnes Gonxa Bojaxhio rodila leta 1910 albanskim staršem v Skopju. Pri 18 letih se je pridružila irskemu redovniškemu redu Loreto in se po zaščitnici misijonarjev, svetnici Tereziji iz Lisieuxa, preimenovala v sestro Terezijo.

Njen red jo je poslal za učiteljico v indijsko mesto Dardžilin, leta 1949 je v Kalkuti odprla prvo šolo za revne, leta 1950 pa je ustanovila red misijonarke ljubezni za pomoč najrevnejšim na ulicah tega mesta. Danes red šteje okoli 4500 redovnic, ki delujejo v 133 državah, tudi Sloveniji.

Skoraj vse življenje je "angel revnih", kot je bila znana med verniki, preživela med najsiromašnejšimi v Kalkuti, njeno delo pa so financirale javne ustanove in zasebni donatorji.

Za pomoč najrevnejšim je mati Terezija leta 1979 dobila Nobelovo nagrado za mir, ki jo je sprejela v imenu "nezaželenih in neljubljenih ter ljudi, za katere nihče ne skrbi".

Njen grob postal romarsko središče
Ena najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja je umrla 5. septembra 1997 v Kalkuti, stara 87 let. V tem mestu so jo pokopali z državniškimi častmi, kraj, kjer je pokopana, pa je postal romarsko središče.

Približno leto dni po njeni smrti je tedanji papež Janez Pavel II., ki je izredno cenil mater Terezijo in njeno delo, začel priprave za njeno razglasitev za svetnico. Konec leta 1998 je razveljavil zakon, po katerem se lahko proces za beatifikacijo, ki je predpogoj za kanonizacijo, začne šele pet let po smrti.

Hitra beatifikacija
Postopek razglasitve matere Terezije za svetnico je bil eden hitrejših v novejši zgodovini Cerkve. Leta 2003 so jo razglasili za blaženo na podlagi čudežne ozdravitve indijskega dekleta, ki je imelo tumor na črevesju.

Pogoje za razglasitev matere Terezije za svetnico je papež Frančišek potrdil decembra 2015, ko ji je priznal še drugi čudež – nepojasnjeno ozdravitev nekega Brazilca, ki je imel več neozdravljivih možganskih tumorjev. Za svetnico jo je pred več deset tisoč verniki na Trgu sv. Petra razglasil 4. septembra lani.

Čeprav jo Katoliška cerkev postavlja za zgled drugim vernikom, so številni kritični do njenega dela. Med drugim ji očitajo, da je najranljivejšim vsilila krščansko vero ter z vztrajnim zavračanjem umetne prekinitve nosečnosti in kontracepcije še povečala trpljenje najrevnejših. Zdravniki, ki so obiskali njene ustanove, so poročali o pomanjkanju higiene.

Po mnenju nekaterih je sporno tudi, da je za svoje delovanje sprejemala donacije diktatorjev.