Somalec Haši Hasan je bil 16 let po krivem zaprt zaradi umora italijanske novinarke in njenega snemalca, zamejskega Slovenca. Foto: EPA
Somalec Haši Hasan je bil 16 let po krivem zaprt zaradi umora italijanske novinarke in njenega snemalca, zamejskega Slovenca. Foto: EPA
Toyota Land Cruseir, v katerem sta bila ubita Ilaria Alpi in Milan Hrvatin v Mogadišu leta 1994
Italijanske oblasti so iz Mogadiša med prvotno preiskavo pripeljale tudi avtomobil, v katerem sta bila ubita Alpijeva in Hrvatin. Sprva so umora prikazovali kot nasilni rop, a je že vojaška obveščevalna služba poročala o načrtnem in naročenem umoru. Foto: AP

Hasana so pred 16 leti obsodili na 26 let zapora, ker naj bi 20. marca 1994 v Mogadišu ubil novinarko RAI-ja Illario Alpi in snemalca, zamejskega Slovenca Milana Hrovatina. Oprostili so ga z obrazložitvijo, da "ni storil dejanja".

"Če smo Hasana nekoč obsodili, moramo imeti tudi pogum priznati, da je lahko nedolžen," je dejal sodnik, državni tožilec pa je sklenil, da je "iz dokazov proti Hasanu ostal bel okvir brez podob, brez vsega". Kronska priča, ki je trdila, da je videla Hasana na kraju umora, se je izkazala kot "neverodostojna". Sodišče je tudi preklicalo omejitev gibanja, saj je bil Hasan zadnja leta v "varstvu" socialnih služb.

"Ugrabili so me in uničili, vendar sem po zaslugi novinarjev in sodnikov prizivnega sodišča od danes spet svoboden človek," se je v sodni dvorani veselil Hasan, ki želi zdaj najprej poiskati svojo družino. "Nisem jih videl že 19 let, zato zdaj nujno potrebujem dokumente."

Sodbo je v dvorani poslušala tudi mama Illarie Alpi, ki je bila od začetka prepričana, da v zaporu sedi nedolžen človek. "Vesela sem za Hašija, a hkrati razočarana in zagrenjena, saj je videti, kot da sta Illaria in Miran umrla od vročine. Vsa leta so nam posredovali laži in zavajanja, občutek imam, da nikoli ne bomo izvedeli resnice, saj preiskovalcem očitno ni do tega," je po razsodbi povedala Luciana Alpi.

Prizivno sodišče v Perugii je na začetku letošnjega leta dopustilo revizijo procesa, v katerem je bil Hasan obsojen. Na dan so namreč prišli novi dokazi, da je bil umor dvojice naročen.

Kronska priča prvič, kronska priča drugič
Med pričami v ponovnem sojenju je bil tudi Ahmed Ali Rage z vzdevkom Jelle. Čeprav ga na prvem sojenju ni bilo v dvorani, je Hasana spravila za rešetke prav njegova izjava, ki jo je preiskovalcem dal v Somaliji. Ali Rage je trdil, da je na kraju atentata videl, kako je Hasan streljal na Alpijevo in Hrovatina. Več kot desetletje pozneje je svojo izjavo umaknil. Danes priznava, da so ga Italijani prisilili v lažno pričanje v zameno za denar in potni list iz nemirne Somalije.

"Hasan je nedolžen, lagal sem, tistega dne me ni bilo na kraju atentata," je povedal v kamero novinarke oddaje RAI-ja Chiare Cazzanige, ko ga je po dolgem iskanju našla v Angliji. Novinarki je tudi razkril, kdo ga je nagovoril k lažni izjavi, polni protislovij, a RAI imen ni objavil in je odgovorne prepustil tožilstvu. Italijanska policija Al Rageja ni nikoli iskala.
Eksekucija pod krinko ropa. Kdo je popravljal poročilo vojaškega agenta?
"Čakal sem 16 let, vpil, da sem nedolžen. Trpljenje je bilo dolgo, zdaj sem zadovoljen, počakajmo, kako bo odločilo sodišče," je za italijanske medije januarja izjavil Hasan, ki so ga zaradi novih okoliščin iz zapora premestili v socialno ustanovo v Padovi.

Tako kot je prvi sodni proces puščal na vse strani, očitno ne držijo niti uradna poročila o umoru. Da je nekdo preiskavo speljal s prave poti, naj bi dokazovalo tudi poročilo agenta italijanske vojaške službe Sismi v Somaliji, s katerega so na pritisk poslancev in medijev lani umaknili oznako zaupno. Združeni narodi, piše agent, hočejo smrt prikazati kot posledico naključnega ropa, medtem ko vse jasno kaže na premišljen in naročen umor. Tudi iz Rima je prišla jasna prepoved, da bi se govorilo o umoru in naročnikih, zapiše agent Sismija.

Njegovo besedilo je nato nekdo popravljal in črtal stavke o umoru. Kdo in zakaj? Kdo bi imel interes, da bi bil uboj videti kot posledica nasilnega ropa? In zakaj se nihče ni zganil, ko je voznik, ki je Alpijevo in Hrovatina pripeljal na kraj poznejšega atentata, priznal, da je dobil 50 tisoč evrov za molk? Na ta vprašanja še danes ni odgovorov, prav tako ni bilo pričakovati, da jih bo prineslo ponovno sojenje.
Iskala sledi umazanih italijanskih poslov
Alpijeva in Hrovatin sta namreč v Somaliji raziskovala nezakonite poti nevarnih odpadkov in orožja. Očitno sta morala umreti, preden bi se v domovino vrnila z dokazi o italijanskih umazanih poslih. Alpijeva je tik pred smrtjo posnela dolg intervju s sultanom v Bosasu. Njegova vojska je zajela ladje sumljivega podjetja, domnevno vpletenega v italijansko trgovino z orožjem in jedrskimi odpadki. Te naj bi našli zakopane pod asfaltom ceste v Somaliji, ki jo je gradila Italija. Sultan je povedal, da je intervju trajal tri ure. Na snemalnih kasetah, ki so prispele v Italijo, pa je bilo le 25 minut posnetkov.

Luciana Alpi je po današnji razglasitvi izjavila, da se bo s svojimi odvetniki posvetovala, kako naprej. Da je nedolžen človek danes spet svoboden, gre največja zasluga novinarki oddaje RAI-ja Chi l ha visto? Chiari Cazzaniga, ki je več let preiskovala resnico o umoru Alpijeve in Hrovatina, po več letih vztrajanja našla kronsko pričo in opravila delo, ki bi ga po naravi stvari morali opraviti preiskovalci.