Lani avgusta je Nemčija vrnila del posmrtnih ostankov pripadnikov plemen, ki jih je v Evropo prenesla v okviru eksperimenta, s katerim so skušali dokazati superiornost bele rase. Foto: Reuters
Lani avgusta je Nemčija vrnila del posmrtnih ostankov pripadnikov plemen, ki jih je v Evropo prenesla v okviru eksperimenta, s katerim so skušali dokazati superiornost bele rase. Foto: Reuters

V sredo je sodnica Laura Taylor Swain na sodišču v New Yorku zavrnila tožbo, v kateri so tožniki od Nemčije zahtevali plačilo odškodnine za genocid in prilastitev premoženja. Kot je dejala, ni pristojna za odločanje o zahtevah potomcev plemen Herero in Nama.

Voditelj namibijskega ljudstva Herero Vekuii Rukoro je v odzivu na odločitev sodnice dejal, da je naredila velike napake v svoji analizi in da se bo pleme na njeno odločitev pritožilo. "Svojim odvetnikom v New Yorku smo naročili, naj takoj nadaljujejo postopke," je dejal Rukoro.

Sorodna novica "Pozabljeni" nemški genocid v Namibiji - pokol, ki je navdihnil Hitlerja

Tožniki: Nemčija je obogatela s prodajo lobanj
Tožniki so v tožbi, vloženi leta 2017, navajali, da je bilo med letoma 1904 in 1908, ko je bila Namibija nemška kolonija, znana pod imenom Nemška jugozahodna Afrika, več tisoč pripadnikov plemen Herera in Nama umorjenih ali so jih izstradali do smrti v koncentracijskih taboriščih. Tožniki so Nemčiji med drugim očitali, da je obogatela s prilastitvijo zemlje ljudstev in s prodajo lobanj umorjenih žrtev. Sodnico so pozvali, naj primer prepozna kot kolektivno tožbo (t. i. class action) in dodeli odškodnino.

Nemčija ne želi uradno priznati genocida ali izplačati odškodnin
Leta 1985 so Združeni narodi v poročilu zapisali, da je šlo pri pripadnikih Herer in Name za pokol in genocid, nemška vlada pa se je z namibijsko vlado zadnja leta pogajala glede krvave preteklosti izpred več kot 100 let. Nemčija je priznala moralno odgovornost za smrti, za zdaj pa zavrača uradno opravičilo, kar bi odprlo pot zahtevam za odškodnino.

Berlin: Sodba potrjuje, da ameriško sodišče ni pristojno
Nemško zunanje ministrstvo je v odzivu na sodbo ameriškega sodišča sporočilo, da ta odločitev potrjuje nemško stališče, da ameriško sodišče ni pristojno za odločanje o primeru oz. da potomci prizadetih članov namibijskih plamen nimajo pravice zahtevati odškodnine od Nemčije. Tožniki so trdili, da se Nemčija ne more sklicevati na imuniteto pred ameriškim sodiščem, ker da je del bogastva, ki ga je ukradla iz Namibije, na ameriških tleh. Odvetnik Nemčije Jeffrey Harris je vseskozi trdil, da jim ni uspelo dokazati, da je nemško premoženje v New Yorku povezano z nemškimi dejavnostmi v Namibiji.

Sodnica je v sredo v obrazložitvi odločitve dejala, da so redke izjeme glede imunitete in da premik posmrtnih ostankov in priznanje genocida ne potrjujeta "neposredne" in "takojšnje" povezave z nemškimi dejavnostmi v jugozahodni Afriki. Odvetnik Nemčije je v odzivu na sodbo dejal, da bi morala odločitev obstati tudi v primeru pritožbe. "Odločitev jasno govori, da niso bili izpolnjeni speficični pogoji, v katerih bi bilo mogoče, da bi tuji državi, kot je Nemčija, sodili v ZDA."

Ob tem je neimenovani član nemškega ministrstva dejal, da se nadaljujejo pogovori z namibijsko vlado, da bi poiskali skupno stališče do nemške kolonialne preteklosti. "Pogovori napredujejo v ozračju vzajemnega spoštovanja."

To je bil prvi genocid v 20. stoletju
Natančnih številk glede mrtvih pripadnikov plemen v obdobju med 1904 in 1908 ni. Nemci so iztrebili od 24.000 do po nekaterih podatkih tudi 100.000 pripadnikov ljudstva Herero (do 80 odstotkov vseh!) in 10.000 pripadnikov ljudstva Nama. Žrtve so bile prisiljene živeti v težkih razmerah v koncentracijskih taboriščih, lobanje nekaterih pa so v znanstvene namene poslali v Nemčijo, kažejo izsledki zgodovinarjev, ki pokole pripadnikov ljudstev Herero in Nama označujejo za prvi genocid v 20. stoletju.