Ahmadinedžad je januarja doživel poraz, ko je bilo na volitvah v parlament izvoljenih manj njegovih privržencev kot na preteklih volitvah. Foto: EPA
Ahmadinedžad je januarja doživel poraz, ko je bilo na volitvah v parlament izvoljenih manj njegovih privržencev kot na preteklih volitvah. Foto: EPA

Ahmadinedžad je prvi iranski predsednik, ki so ga zaslišali v parlamentu od ustanovitve Islamske republike Iran leta 1979.

Gre za velik udarec predsedniku, ki v zadnjem obdobju ni v dobrih odnosih z verskimi oblastmi in konservativnimi poslanci, čeprav je na oblast prišel prav z njihovo pomočjo. Skupina poslancev pod vodstvom konservativca Alija Mohtarija je tako pred časom pripravila peticijo, v kateri so pozvali k preučitvi njegovih političnih odločitev.

Mohtari je na odprtem zasedanju parlamenta, ki so ga prenašali na radiu, najprej prebral več vprašanj, ki so povezana z Ahmadinedžadovim nespoštovajem odločitev Hameneja glede izbire ministra za obveščevalno službo.

Predsednik je namreč enajst dni kljuboval odločitvi vrhovnega voditelja, da morajo za ministra znova imenovati Heidarja Moslehija, ki ga je Ahmadinedžad lani aprila odstavil s položaja.

Predsednik je bil tarča kritik tudi zaradi dramatičnega zvišanja cen v državi in neuspeha pri dokončanju podzemne železnice v Teheranu. Poslancem se je zdelo sporno tudi pospešeno izvajanje varčevalnih ukrepov in zmanjševanja subvencij za energetske vire in hrano.

"Ne zaslužim si manj kot 100 odstotkov"
Ahmadinedžad je zavrnil vse očitke in zatrdil, da do zdaj še niso dokazali nobenih kršitev, ki bi jih zakrivila njegova vlada. "Če bi ocenili manj kot 100-odstotno, bi bilo to nepošteno in strahopetno," je prepričan Ahmadinedžad, ki mu usiha podpora pred koncem drugega predsedniškega mandata naslednje leto.

V svojo obrambo je povedal, da je bila gospodarska rast visoka, visoke cene pa nimajo nič opraviti z njegovo odločitvijo leta 2010, da ukine subvencije za hrano in gorivo ter jih nadomesti s pomočjo revnejšim Irancem, vredno 35 dolarjev na mesec.