Ahmadinedžad bo moral v parlamentu odgovarjati na neprijetna vprašanja. Foto: EPA
Ahmadinedžad bo moral v parlamentu odgovarjati na neprijetna vprašanja. Foto: EPA
Iran
Visoka (64-odstotna) volilna udeležba je "udarec v obraz sovražnikov," meni iranski notranji minister. Foto: Reuters

V Madžlisu bo po petkovih volitvah približno polovica novih obrazov, med katerimi so številni kandidirali kot neodvisni kandidati. Po podatkih spletne strani iranskega parlamenta je bilo v petek razdeljenih 224 od 290 sedežev, preostalih 63, med njimi 25 v Teheranu, pa bo razdeljenih v drugem krogu. Kaj se je zgodilo s preostalimi tremi sedeži, ni znano.

Reformisti, ki so v glavnem bojkotirali volitve, so izgubili večino sedežev, osvojili so jih le 19, medtem ko so jih imeli v prejšnjem sklicu 60. Po podatkih notranjega ministrstva je bila volilna udeležba 64-odstotna, kar je precej več kot na prejšnjih volitvah leta 2008, ko je bila 55-odstotna. "Izid volitev je udarec v obraz in usta sovražnikov," je dejal notranji minister Mostafa Mohamad Najar. Iranska verska elita je pozvala k visoki udeležbi, da bi popravila škodo, ki jo je njeni legitimnosti povzročilo nasilno zatrtje osemmesečnih protestov po ponovni izvolitvi predsednika Mahmuda Ahmadinedžada leta 2009, ki so jih krvavo zatrle varnostne sile.

Poraz Ahmadinedžadovih zaveznikov
Petkove volitve so torej potekale v znamenju spopada med dvema konservativnima strujama - med podporniki Ahmadinedžada in njegovimi nasprotniki - za nadzor nad novim parlamentom. Združena fronta konservativcev (UFC) pod vodstvom predsednika parlamenta Alija Laridžanija je osvojila 43 sedežev, medtem ko si je Fronta upora (FIS), ki podpira Ahmadinedžada, zagotovila deset poslancev. Novi sklic parlamenta se bo na prvi seji sešel 26. maja.

Poraz Ahmadinedžadovih zaveznikov naj bi po pričakovanjih oslabil položaj predsednika v preostanku njegovega mandata in povečal vpliv Hameneja na predsedniške volitve leta 2013.

Hamenej je hitro podprl Ahmadinedžadovo ponovno izvolitev leta 2009 in zavrnil obtožbe opozicije o prevarah. Voditelja sta se sprla, ko je - tako trdijo kritiki Ahmadinedžada - skušal predsednik spodkopati vodilno politično vlogo klerikov v islamski republiki. Hamenej je aprila lani znova imenoval Heidarja Moslehija na mesto obveščevalnega ministra, s katerega ga je odpustil Ahmadinedžad. Od tedaj so se napadi parlamenta na Ahmadinedžada povečali.

Odhajajoči sklic parlamenta naj bi Ahmadinedžada v petek poklical na neprecedenčen zagovor, med katerim naj bi odgovarjal na vprašanja o svojem vodenju gospodarstva. Kritiki predsedniku očitajo, da je povzročil višjo inflacijo, ko je zmanjšal subvencije za hrano in gorivo, da bi zmanjšal porabo, ter namesto tega uvedel denarna izplačila v višini okoli 38 ameriških dolarjev na osebo na mesec.

Kam je šel denar od nafte?
Poleg tega bo moral Ahmadinedžad odgovarjati tudi na obtožbe, da njegova vlada v državno blagajno ni dala milijard dolarjev od prodaje nafte. Odbor za proračun je parlamentu namreč poslal poročilo, da je Iran z izvozom nafte med 21. marcem in 22. septembrom lani zaslužil 53,2 milijarde dolarjev, od katerih bi morali v proračun vplačati 6,4 milijarde, a je centralna banka tja naložila le 2,4 milijarde. Ali Motahari, eden najglasnejših kritikov Ahmadinedžada je napovedal, da bi parlament lahko razpravljal o odpoklicu predsednika, če ta parlamentarcev ne bo prepričal s svojimi odgovori.