Očitano kaznivo dejanje se je zgodilo leta 2008, med osemmesečnim bivanjem v hotelu Conrad v Bruslju, v katerem je šejka Hamda Al Nahjan zase in za svojih sedem hčera najela celo nadstropje. Iz Združenih arabskih emiratov, natančneje iz Abu Dabija, je z njimi prišlo tudi več kot 20 služabnic, s katerimi pa naj bi, kot izhaja iz obtožnice, ravnale zelo kruto, bile naj bi skoraj njihove sužnje, poroča BBC. Zanje tudi niso uredile vizumov in delovnih dovoljenj.

Afera je prišla v javnost, ko je eni od služabnic uspelo pobegniti iz hotela in je o dogajanju obvestila policijo. Policija je izvedla preiskavo in odkrila, da so navedbe resnične: služabnice so živele v nečloveških razmerah. Začela se je obširna preiskava, primer pa je končal na sodišču.

Devet let do začetka sojenja
Obtožnica je bila vložena že 29. julija 2008, sama obravnava na sodišču pa se je začela šele 9 let po dogodkih. Glavni razlog so bili številni proceduralni postopki, ki so jih sprožili pravniki obtoženk. Med drugim so odvetniki trdili, da je policija s preiskavo njihovih sob kršila njihove pravice.

Kot je kasneje za belgijsko televizijo dejala ena od služabnic, so morale ostati v svojih sobah, pred katerimi so stali zasebni varnostniki. Princesam so morale biti na voljo 24 ur na dan, tista, ki se je pritožila, pa po navedbah žrtev tri dni ni dobila nič jesti in piti. Princesam obtožnica poleg neprimernega odnosa do služabnic očita tudi nepravilnosti pri urejanju vizumov in delovnih dovoljenj za služabnice ter neizplačilo plač.

"Služabnice niso bile plačane, delale so noč in dan ter morale spati na tleh. Princese so kričale nanje in jih nenehno zlorabljale," je po poročanju Deutsche Welle dejala Patricia LeCocq, tiskovna predstavnica belgijske organizacije za človekove pravice Myria.

Žrtve so povedale tudi, da so jim princese preprečile izhod iz hotela in jih silile jesti ostanke svojih obrokov. Na zatožni klopi se je poleg osmerice princes znašel tudi njihov butler, vsem pa sodijo v odsotnosti. Princese so sicer zavrnile obtožbe.

Če jih bo sodišče spoznalo za krive, jim grozi kazen v višini več stotisoč evrov, lahko pa končajo celo za zapahi, a je malo verjetno, da bi jih Združeni arabski emirati izročili, da bi lahko odslužile morebitno zaporno kazen.

Družina Al Nahjan je ena najvplivnejših v Združenih arabskih emiratih, širše znani pa so postali leta 2008, ko so kupili angleški nogometni klub Manchester City.

Novodobno suženjstvo?
Kot piše Deutsche Welle, so mediji primeru posvetili le malo pozornosti. "Nisem mogel verjeti, da mediji o tem niso poročali," je dejal Nicholas McGeehan iz organizacije Human Rights Watch, ki že leta raziskuje zlorabe človekovih pravic v zalivskih državah. Po njegovih navedbah to ni edini primer zlorab služabnic iz zalivskih držav v Evropi. Januarja so podoben primer obravnavali na Evropskem sodišču za človekove pravice. Družina iz Dubaja je na kratek obisk Dunaja s seboj pripeljala tri pomočnice s Filipinov. Tam so morale ves dan skrbeti za otroke in gospodinjstvo, ob vsaki zmoti pa so njihovi delodajalci kričali nanje in jim grozili. Služabnice so se zbale za svoje življenje in so se po pomoč obrnile na policijo. Njihov primer je prevzela avstrijska organizacija za človekove pravice in ga pripeljala na evropsko sodišče v Strasbourg. Sodišče tam pa je odločilo, da sojenje ne bi "imelo nobenih realnih možnosti za uspeh". Kot je dejalo sodišče, so obtoženci že zdavnaj zapustili državo, med Avstrijo in Združenimi arabskimi emirati pa ne obstaja sporazum, ki bi omogočil pravni okvir za pregon.

Aktivisti za človekove pravice že leta obtožujejo zalivske države, da podpirajo sodobno suženjstvo. Pri tem prst upirajo na številna podjetja in organizacije, prek katerih iščejo delavce v Bangladešu, Indiji, Šrilanki in Pakistanu in jim obljubljajo dobro plačana dela v arabskih državah. A ob prihodu jih čaka velika streznitev: veliko jih mora delati od zore do noči, brez primernega plačila, številni so žrtev fizičnega in psihičnega nasilja, pravne zaščite pa ne morejo poiskati. Velja namreč t. i. kafala, kar pomeni, da je njihov delodajalec tudi njihov pravni zastopnik.