Postavljanje jaslic. Foto: EPA
Postavljanje jaslic. Foto: EPA
Romarji se v teh prazničnih dneh trumoma zgrinjajo nad Betlehem na Zahodnem bregu. Foto: EPA

Okoli 160 kilometrov severno od mesta, kjer so se zbrali romarji, pastirji še danes ženejo svoje črede čez nedotaknjene zelene pašnike, le malo pa jih zna napotiti do odročne vasi z imenom, ki zveni zelo znano: Betlehem v Galileji. A arheologi, ki so tam izkopavali, trdijo, da obstaja dovolj dokazov, da je prav ta Betlehem Betlehem Kristusovega rojstva, poroča radio NPR.

"Mislim, da je pravi kraj Jezusovega rojstva tu, ne v drugem Betlehemu v bližini Jeruzalema," pravi Aviram Ošri, arheolog izraelske Uprave za starine, ki je na tej lokaciji vodil obsežna izkopavanja. Gradnja ceste čez vas je privedla do odkritja prvega dokaza, da bi Betlehem v Galileji lahko imel posebno mesto v zgodovini. "Poseljevali so ga Judje. To vemo, ker smo našli ostanke proizvodnje lončenih posod, te pa so uporabljali samo Judje, in to samo v času Jezusa," razlaga Ošri.

Betlehem v 1. stoletju še neposeljen?
Arheolog je našel tudi artefakte, ki kažejo, da je nekaj stoletij pozneje ta skupnost postala krščanska, ob tem pa so zgradili veliko in bogato okrašeno cerkev. Po Ošrijevih besedah obstajajo pomembni dokazi, da so v zgodnjem krščanstvu ta Betlehem slavili kot rojstno mesto Kristusa. Cesar Justinijan je dal okoli naselja zgraditi obzidje, da bi ga zaščitil, ruševine tega obzidja pa še danes obkrožajo dele vasi.

Ošri je prepričan, da bodo tudi znanstveniki, ki preučujejo to obdobje, ugotovili, da je ta Betlehem tisti "pravi": "Precej več smisla ima, da je Marija ob koncu svoje nosečnosti jahala na oslu iz Nazareta v sedem kilometrov oddaljeni Betlehem galilejski, ne pa v drugi, 150 kilometrov oddaljeni Betlehem." Ob tem še dodaja, da obstajajo dokazi, da Betlehem na Zahodnem bregu, ki ga Izraelci imenujejo Judeja, v 1. stoletju sploh še ni bil poseljen.

"Davidovo mesto, kjer bo rojen Mesija"
Paula Fredriksen
, ameriška znanstvenica, ki preučuje zgodovinskega Jezusa, pravi, da je zgodnje krščanstvo začelo biti pozorno na Betlehem v Judeji šele v IV. stoletju, ko je cesar Konstantin krščanstvo proglasil za uradno religijo Rimskega cesarstva. Po Stari zavezi je judejski Betlehem Davidovo mesto, v katerem bo rojen novi Mesija.

Fredriksenova pravi, da je bilo smiselno, da se zgodnje krščanstvo osredotoči na ta Betlehem: "Edini Betlehem, ki je pomemben za tradicijo, je Davidov Betlehem. Davidov Betlehem pa je povsem konkretno v Judeji." Ošri podobne ugotovitve zavrača in pravi, da je za bogaboječe kristjane zgodba o Jezusu in njegovemu rojstvu nerazdružljivo povezana z mednarodno znanim mestom Betlehem.

Ošri je sicer prepričan, da novica o "napačnem" Betlehemu ne bo vplivala na kristjane: "Mislim, da to ne bo imelo nobenega vpliva. Tradicija je ena stvar, ljudje bodo še naprej verjeli in jaz to lahko razumem."