Svet

Poudarki

  • Odgovoren za pokol palestinskih civilistov v Libanonu leta 1982
  • "Buldožer", "bojevnik", "bejrutski klavec"
  • General, poslanec, minister, premier
  • Vojne zločine je izvajal že v petdesetih letih
Ariel se rodil kot Scheinermann, ime Šaron mu je dodelil prvi izraelski premier David Ben Gurion. Foto: EPA
„Šaron je bil vedno prvak nasilnih rešitev in praktikant najbolj divjih brutalnosti do arabskih civilistov,“ je o izraelskem politiku in vojaškem poveljniku zapisal izraelski zgodovinar Avi Šlaim. Foto: EPA
Bil je idejni vodja izraelske invazije na Libanon leta 1982 in odgovoren za pokol palestinskih civilistov istega leta v begunskih taboriščih Sabra in Šatila, ki ga je z njegovim privoljenjem izvedla libanonska krščanska milica Falanga. Ubitih je bilo več tisoč ljudi. Foto: EPA
       Izrael ima pravico soditi drugim, vsekakor pa nima nihče pravice soditi judovskemu ljudstvu in državi Izrael.       
 Ariel Šaron (2001)
Bil je udeleženec vseh izraelskih vojn. Proslavil se je z vojaškimi uspehi v vojni z Egiptom leta 1973. Foto: EPA
V času njegovega vodenja vlade je začel Izrael graditi kolosalni zid, ki ga Palestinci imenujejo apartheidski zid, saj je večinoma postavljen na njihovem ozemlju z namenom njegove pripojitve k Izraelu. Zid je Mednarodno sodišče v Haagu leta 2004 označilo za neskladnega z mednarodnim pravom. Izrael to zanika. Foto: EPA
Šaronova vlada je oboroženi upor Palestincev v drugi intifadi, ki naj bi jo sprožil prav Šaron, krvavo zadušila. Na fotografiji uničenje v mestu Dženin na Zahodnem bregu. Foto: EPA
Leta 2005 je njegova vlada izvedla enostranski umik 8.000 judovskih naseljencev iz Gaze, kar je naletelo na veliko nerazumevanje, saj je bil Šaron velik zagovornik judovskega naseljevanja na zasedenih palestinskih ozemljih, in sprožilo proteste. Nezakonito naseljevanje judovskih naseljencev na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se je na drugi strani pospešilo in razširilo. Foto: EPA
Šaron je zagovarjal izraelski nadzor nad celotnim Jeruzalemom, tudi arabskim vzhodnim delom, ki ga želijo Palestinci za glavno mesto svoje prihodnje države. Foto: EPA
Septembra 2001 je podal ameriški predsednik George Bush predlog, po katerem bi imela neodvisna Palestina za glavno mesto Vzhodni Jeruzalem, skoraj ves Zahodni breg pa bi bil pod palestinsko upravo. Šaron je Busha jezno opozoril, naj ne ponovi napake britanskega premierja Nevilla Chamberlaina leta 1938, ko je Nemčiji ponudil Čehoslovaško, da bi pomiril Hitlerja. „Ne poskušajte zadovoljiti Arabcev na naš račun,“ je dejal Šaron, „Izrael ne bo Čehoslovaška. Izrael se bo bojeval proti terorizmu.“ Bush je pred tem za Šarona sicer dejal, da ima „izjemen občutek za zgodovino“. Foto: EPA

Dodaj v

Ariel Šaron (1928-2014): „bojevnik“ in nikoli obsojeni vojni zločinec

Nekdanji izraelski premier je umrl v 86. letu starosti po osmih letih kome
11. januar 2014 ob 13:31,
zadnji poseg: 11. januar 2014 ob 13:57
Tel Aviv - MMC RTV SLO

Nekdanji izraelski general, premier in nosilec nepregledne vrste drugih visokih političnih funkcij z vzdevkom "buldožer" pušča za seboj krvavo dediščino.

Ariel Šaron je po osmih letih kome, star 85 let, umrl v bolnišnici Tel Hašomer v bližini Tel Aviva. Njegovo življenje je zaznamovala predvsem vojska, vojaški način razmišljanja pa je ohranjal tudi kot nosilec številnih, tudi najvišjih političnih funkcij.

Kraj rojstva: Palestina
Rodil se je februarja leta 1928 v Kfar Malalu v današnjem Izraelu, v mošavu, kmetijski zadružni skupnosti, podobni kibucu. V tedanjo mandatno Palestino pod britansko upravo so njegovi starši, beloruska Juda Šmuel in Dvora Scheinermann, iz Gruzije pobegnili v strahu pred pogromi.

Vojak je postal v zgodnji mladosti. Še pred ustanovitvijo Izraela leta 1948 se je s 14 leti priključil Hagani, judovski paravojaški organizaciji, predhodnici izraelske vojske, ki je izvajala napade tako na Arabce kot na britanske sile v Palestini.

Kariera, polna državnega terorizma
Po ustanovitvi Izraela je postal poveljnik posebne Enote 101, namenjene povračilnim napadom na Palestince onkraj meja Izraela. Avgusta 1953 je Šaronova enota tako izvedla napad na palestinsko begunsko taborišče El Bureig v Gazi, ki jo je takrat zasedal Egipt, in po izraelskih navedbah ubila 50 beguncev.

Poveljnik sil Združenih narodov generalmajor Vagn Bennike, ki je o dogodku poročal Varnostnemu svetu, je dejal, da so Šaronovi vojaki "metali bombe skozi okna kolib, v katerih so spali begunci, in jih nato, ko so skušali zbežati, napadli z avtomatskim orožjem."

Odmevnejši je bil primer iz oktobra istega leta. Potem ko so bili v palestinskem napadu v izraelskem kibucu ubiti ženska in njena dva otroka, je zloglasna Enota 101 pod poveljstvom Šarona vdrla v vas Kibija na Zahodnem bregu, takrat pod Jordanijo, uničila 45 hiš in ubila 69 civilistov, izmed katerih sta bili dve tretjini ženske in otroci. Tedanji izraelski zunanji minister Moše Šaret je po napadu dejal, da "se nas bo ta madež držal in dolga leta ne bo izginil". Kot je v knjigi Usodni trikotnik napisal Noam Chomsky, sta "El Bureig in Kibija pomenila začetek Šaronove kariere".

V letih 1955 in 1956 je padalska brigada pod Šaronovim poveljstvom nadaljevala podobne teroristične akcije v imenu države Izrael tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. Leta 1971 so enote pod njegovim poveljstvom v Gazi uničile kakšnih 2.000 palestinskih domov. Eden izmed Šaronovih vzdevkov je bil sicer "buldožer" tako zaradi njegove postave kot njegovega delovanja. „Šaron je bil vedno prvak nasilnih rešitev in praktikant najbolj divjih brutalnosti do arabskih civilistov,“ je zapisal izraelski zgodovinar Avi Šlaim.

Invazija na Libanon
Šaron je bil udeleženec vseh izraelskih vojn, a vojna proti Libanonu leta 1982 ga je verjetno najbolj "proslavila". Kot izraelski obrambni minister - na ta položaj ga je leto prej postavil premier Menahem Begin, ki je leta 1982 Palestince označil za dvoglave zveri - je bil idejni vodja izraelske invazije na Libanon.

Glavni namen invazije je bil deklarativno zaščititi Izrael pred palestinskimi napadi iz Libanona, v resnici pa uničiti Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) kot vojaško in politično organizacijo ter zdrobiti hrbtenico palestinskega nacionalizma. Če bi bil PLO premagan v Libanonu, bi to namreč demoraliziralo Palestince na Zahodnem bregu in skrhalo njihov upor izraelski okupaciji. Poleg tega je želel Izrael v Libanonu vzpostaviti njemu prijazno oblast, ki bi podpisala mirovni sporazum, in izgnati sirsko vojsko iz Libanona ter se vzpostaviti kot dominantna sila na območju.

Izrael je v boju proti Palestincem v Libanonu sklenil zavezništvo z desničarsko krščansko milico Falanga. Ravno to sodelovanje je pripeljalo do zločina, ki je najbolj zaznamoval izraelsko invazijo na Libanon. Jeseni 1982, ko je imel Izrael že nadzor nad Bejrutom, je prišlo do večdnevnega množičnega pokola Palestincev v begunskih taboriščih Sabra in Šatila.

Šaron je pred pokolom dejal, da je v taboriščih več tisoč teroristov, vanj pa je napotil (oziroma ji dovolil vstop) libanonsko Falango, besno zaradi umora Baširja Džemajela, njenega visokega pripadnika, ki je bil konec avgusta izvoljen za libanonskega predsednika. Izkazalo se je, da je bil za umor odgovoren Habib Šartuni iz Sirske socialnacionalistične stranke.

"Bejrutski klavec"
Falanga, ki jo je uril in ji ukazoval Izrael, je od 16. do 18. septembra ubila, mučila in posilila več tisoč civilistov (natančno število ni znano, podatki se gibljejo med 800 in 3.500), pri čemer jim je dejavno pomagala izraelska vojska, ki je nadzorovala dostop do taborišč. Poleg tega je ponoči s svetlobnimi raketami Falangi olajšala delovanje. Pokol v Sabri in Šatili je Šaronu prislužil naziv "bejrutski klavec".

Kot okupacijska sila je imela izraelska vojska pod Šaronom kot obrambnim ministrom po ženevski konvenciji dolžnost, da ščiti civiliste na ozemlju, ki ga nadzira. Da je Šaron odgovoren za pokol, je morala priznati tudi izraelska preiskovalna komisija, ki jo je vodil Jicak Kahan, predsednik izraelskega Vrhovnega sodišča. Kahanova komisija je leta 1983 namreč ugotovila, da je Šaron posredno odgovoren za pokol, saj je zanj vedel in ga ni preprečil.

Varnostni svet Združenih narodov je nekaj dni po dogodku, 19. septembra, v resoluciji 521 obsodil pokol palestinskih civilistov, 16. decembra istega leta pa je Generalna skupščina ZN-a v resoluciji pokol označila za genocid.

Zaradi mednarodnega pritiska in ugotovitev Kahanove komisije, ki sicer niso bile pravno zavezujoče, je bil Šaron februarja 1983 prisiljen odstopiti kot obrambni minister. Ni bil pa izključen iz vlade, dodeljeno mu je bilo namreč ministrstvo brez resorja.

Večni minister
Seznam njegovih političnih funkcij je sicer izjemen. Bil je poslanec, minister za kmetijstvo, obrambo, industrijo in trgovino, gradbeništvo in stanovanjske zadeve, nacionalno infrastrukturo in zunanje zadeve. Bil je tudi premier. Tudi do tega položaja je prišel po zaslugi vojaške logike.

Z intifado do premierskega stolčka
Povod za začetek druge intifade, palestinskega upora proti izraelski okupaciji, leta 2000 se pripisuje ravno Šaronu. Septembra leta 2000 se je kot vodja takrat opozicijske stranke Likud z dovoljenjem premierja Ehuda Baraka v spremstvu več kot 1.000 izraelskih policistov sprehodil po najbolj svetem kraju za Jude, Tempeljskem griču, oziroma tretjem najbolj svetem kraju za muslimane, Haram al Šarifu, kjer stoji tudi mošeja Al Aksa, po kateri je dobila druga intifada tudi ime.

Številni so označili njegovo potezo za namerno izzivanje, ki je sprožilo pričakovan odziv Palestincev. Po njihovem razočaranju nad posledicami sporazuma iz Osla je bil prihod "bejrutskega klavca" na Haram al Šarif kaplja čez rob. Začeli so se množični protesti, na represijo izraelskih sil pa so v nasprotju s prvo intifado tudi Palestinci odgovorili z nasiljem, v sicer nesorazmerno manjši meri. Izraelska vojska je samo v prvem mesecu na palestinske protestnike izstrelila 1.300.000 nabojev. Spiralo nasilja je izkoristil Šaron, ki je na volitvah 6. februarja 2001 slavil z geslom "Mir z varnostjo".

Od "železnega" do betonskega zidu
Predvsem zadnjo naj bi Izrael pod Šaronom dosegel tudi s fizičnim ločevanjem Izraela od Palestincev. Če je duhovni oče izraelske desnice Vladimir Ze'ev Jabotinski v dvajsetih letih 20. stoletja glede odnosov z Arabci govoril o "železnem zidu", torej ideji judovske vojaške premoči nad arabskimi sosedi, je Šaron to idejo udejanjil dobesedno.

Po seriji palestinskih samomorilskih napadov v Izraelu je začel ta leta 2002 gradnjo domnevno obrambnega miru. Zid, ki se pospešeno gradi med Izraelom in Zahodnim bregom (tudi Gaza je tako obzidana), naj bi varoval izraelsko mejo, v resnici pa ga bo ob končanju kar 85 odstotkov zgrajenega znotraj zasedenega palestinskega ozemlja. Tako naj bi Izrael v resnici pripojil velika nezakonita judovska naselja in onemogočil vzpostavitev funkcionalne palestinske države.

Leta 2004 je Mednarodno sodišče v Haagu izdalo sicer pravno nezavezujoče mnenje, da je zid v neskladju z mednarodnim pravom, to pa Izrael zanika.

Umik iz Gaze ...
Eno izmed zadnjih Šaronovih odmevnih dejanj pa je za številne presenetljiva odločitev o enostranskem umiku judovskih naseljencev iz Gaze (in izpraznitvi štirih naselij na severu Zahodnega brega) leta 2005. Šaronova vlada se je takrat namreč odločila, da iz zasedene Gaze umakne vseh 8.000 judovskih naseljencev in uniči njihove domove. Številka je v primerjavi z današnjimi 500.000 judovskimi naseljenci na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu sicer nizka.

Leta 2005 so judovski naseljenci predstavljali zgolj 0,57 odstotka vseh prebivalcev Gaze, kjer je takrat živelo 1,4 milijona Palestincev, a so z vojsko nadzirali 25 odstotkov ozemlja Gaze, 40 odstotkov vse obdelovalne zemlje in nesorazmerno veliko vodnih virov.

Šaron, sicer velik zagovornik in izvajalec gradnje judovskih naselij na Zahodnem bregu in v Gazi že v sedemdesetih letih 20. stoletja, je umik predstavil kot težek korak, ki ga je bil Izrael pripravljen storiti za mir, a Gaza je z izraelskim vojaškim nadzorom njenih meja, zračnega prostora in ozemeljskih voda ostala pod izraelsko zasedbo.

... in širitev na Zahodnem bregu
Leto pozneje je Izrael na Zahodnem bregu naselil 12.000 novih judovskih naseljencev. V zameno za umik iz Gaze je namreč Šaron od ZDA zahteval dopustitev naseljevanja na Zahodnem bregu. Umik iz Gaze je bil tako uvod v novo ekspanzijo na zasedenih palestinskih ozemljih in s tem razkosanje Zahodnega brega in priključitev tamkajšnjih velikih judovskih naselij in mest k Izraelu.

V obrazložitvi enostranskega umika, ki je dostopna na spletni strani izraelske vlade, to tudi jasno piše. Koncept je bil namreč zasnovan ob „predpostavki, da v Gazi po nobenem trajnem dogovoru o statusu ne bo izraelskih mest in vasi. Na drugi strani pa je jasno, da so na Zahodnem bregu območja, ki bodo del države Izrael, vključujoč mesta in vasi, varnostna območja in infrastrukturo ter druge kraje, ki so za Izrael posebnega pomena.“

Umik iz Gaze je Šaronu zaradi domnevne izdaje izraelskih interesov prinesel tudi močno nasprotovanje znotraj lastne stranke Likud. Tako je novembra 2005 zapustil Likud in ustanovil Kadimo ter se pripravljal na zmago na volitvah leta 2006. 4. januarja mu je ponoven prevzem oblasti preprečila možganska kap, od katere si ni opomogel in zaradi katere je bil osem let v komi.

"Mož miru"
Šaron, ki je svojo avtobiografijo naslovil "Bojevnik", je imel več vzdevkov. Omenili smo dva, "buldožer" in "klavec Bejruta". Za nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha pa je bil Šaron "mož miru". Ko pride ta oznaka od ameriškega predsednika, jo je morda primerneje razumeti v njenem nasprotju. V primeru Šarona je to še posebej očitno.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
daresi
# 11.01.2014 ob 13:36
Težko je razumeti bližnjevzhodni problem, ampak zločinov se ne da opravičiti z ničemer.
Anar Hija
# 11.01.2014 ob 14:06
Če kdaj nočem napisati R.I.P. potem danes!

:)
HerrFlick
# 11.01.2014 ob 13:33
O mrtvih nič slabega...zato ne bom povedal svojega mnenja
ti_si_nula
# 11.01.2014 ob 13:37
Mož miru? :-)
bori
# 11.01.2014 ob 14:26
Za nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha pa je bil Šaron "mož miru". Ko pride ta oznaka od ameriškega predsednika, jo je morda primerneje razumeti v njenem nasprotju. V primeru Šarona je to še posebej očitno.

Peace. Ampak tudi za prvega bi verjetno marsikaj veljalo kaj primerneje razumeti...
el CARTEL
# 11.01.2014 ob 15:17
Kot okupacijska sila je imela izraelska vojska pod Šaronom kot obrambnim ministrom po ženevski konvenciji dolžnost, da ščiti civiliste na ozemlju, ki ga nadzira.

in pa

Leta 2004 je Mednarodno sodišče v Haagu izdalo sicer pravno nezavezujoče mnenje, da je zid v neskladju z mednarodnim pravom

ob tem se človek vpraša, zakaj slovenija podpira mednarodno kazensko sodišče, ko pa očitno tolerira vse vojne zločine tako izraela in ZDA, za vse ostale pa je "pristojno"

in kos mo že pri tem, ne vem zakaj se slovenija obnaša kot da je ameriška zvezna država - palestino bomo priznali šele, ko nam ZDA to dovoli
johnb
# 11.01.2014 ob 13:41
Umrl je že leta 2006. Če te mašine ohranjajo pri življenju, to zame ne pomeni da si živ.

De mortuis nihil nisi bene.
Breathe
# 11.01.2014 ob 13:39
nikoli obsojeni vojni zločinec

Torej imata Slovenija in Izrael le nekaj skupnega...
Whitetrasher
# 11.01.2014 ob 17:38
Ariel se rodil kot Scheinermann, ime Šaron mu je dodelil prvi izraelski premier David Ben Gurion

90procentov izraelcev je priseljenih evropskiih judov,ki si kot na komando takoj po priselitvi zamenjajo imena in priimke v nekaj bolj bližnjevzhodno zvenečega .
potem se naselijo na okupirani in etnično očiščeni in načrtno pozidani palestinski zemlji in razglašajo svojo pravico do nje na podlagi stare zaveze in orožja.
the angerfist
# 11.01.2014 ob 15:39
Izrael ima pravico soditi drugim, vsekakor pa nima nihče pravice soditi judovskemu ljudstvu in državi Izrael. In potem se čudijo zakaj jih nihče ne mara. Počasi bo treba prenehati z podporpo in zatiskanjem očmi nad grozodejstvi ki jih redno počenja Izrael
gregorsu
# 12.01.2014 ob 10:14
Izrael ima pravico soditi drugim, vsekakor pa nima nihče pravice soditi judovskemu ljudstvu in državi Izrael.
Ariel Šaron (2001)


tudi hitler je podobno opravičeval holokavst, in nasilje nad šibkejšimi.
jbzt
# 11.01.2014 ob 15:12
Kaj MMC,o Šaronu pa lahko pišete,pa komentarji so dovoljeni...
O zemljariču,Ribičiču pa ne.Dvojna merila ?
Pa da ne bom izbrisan,ker nisem bil nič žaljiv,pa teme sem se tudi držal !
NEUVRSCENI
# 11.01.2014 ob 15:56
Ne bo minilo veliko časa, ko bo ""Buldožer", "bojevnik", "bejrutski klavec", General, poslanec, minister, premier, "mož miru"... predlagan za nobelovo nagrado za MIR..... Saj res, če se pogleda zgodovina in delo vseh teh "nagrajencev", nič ni kaj dosti slabši vsaj od polovice s tega seznama nagrajencev oz. "MIROVNJAKOV"... boril se je za svoje ljudstvo pod tujimi navodili in blagoslovi....
Da bi bilo prav in "mir na zemlji" bi dejansko vsi "bojevniki" morali dobiti nobelovo nagrado za mir..... GOSPOD JE VELIK IN VSE VIDI.....
lantus
# 12.01.2014 ob 13:06
Sionistična židovska politika je zasužnjiti vse narode sveta. Danes se to izvaja.
Sveto pismo Stara zaveza prerok Izaija 60/12 citat: Kajti narod in kraljestvo, ki ti ne služi (židom), izgine, in ti narodi bodo gotovo pokončani.
Zelo podobno: Izrael ima pravico soditi drugim, vsekakor pa nima nihče pravice soditi judovskemu ljudstvu in državi Izrael.
gregorsu
# 12.01.2014 ob 10:12
[b]HerrFlick
O mrtvih nič slabega...zato ne bom povedal svojega mnenja


hmmmm pri hitlerju in nacistih pa to v naši kulturi ne velja, ane? pri sionistih si pa moramo zatiskat oči in usta. še mandela je bil pogosto ignoriran, ko je do smrti javno obsojal rasizem in laparteid sioniznma!
dachimp
# 11.01.2014 ob 14:53
kakšno naključje, ravno na obletnico WW1
No Remorse
# 11.01.2014 ob 14:41
Opa a so vam dali dovoljenje da pišete vojni zločinec?
Imamo take tudi med oblastniki ki vladajo tej naši državi pa za njih uporabljate opis heroj, borec nikoli pa vojni zločinci.
Šaron je veliko večji zločinec kot pa marsikateri izmed glavno obtoženih v hagu. A ker Izrael drži škarje in si reže platno kot se mu zlušta je tako kot je. kaj bi bilo če bi recimo Palestina ga ugrabila kot so to počeli Mosadovi agentje po Argentini in bi ga likvidirali za vojne zločine kaj mislite da bi seldilo=
Albatross
# 11.01.2014 ob 14:22
Kar se mene tiče je umrl leta 2006...
mocco
# 12.01.2014 ob 06:46
@Kralj www
# 11.01.2014 ob 23:58
Prijavi neprimerno vsebino
Ariel Šaron (1928-2014): nikoli obsojeni vojni zločinec

Kakšen naslov. Pa saj to ni članek o Slobodanu Miloševiću, no.


Ja pa nista daleč stran....to kar je Slobo počel po Bosni, to je Ariel počel po Palestini....
Crveni
# 11.01.2014 ob 17:13
Čakam dan, ko bom na MMCju ugledal naslov: Josip Broz Tito - nikoli obsojeni vojni zločinec.
Pa ima dotični na vesti vsaj pol miliona duš več, kot Ariel Šaron.
jaskelainen
# 12.01.2014 ob 22:48
@Kralj www - Slobo je za tega morilca mala beba!
slowjazz
# 11.01.2014 ob 22:40
uau kak članek... šaron verjetno res ni bil nek svetnik ala ghandi, obsoditi ga kot zločinca pa je druga strvar....mislim da to ne spada na tak medij, ki naj bi bil kolikor toliko objektiven in ki ga plačujemo davkoplačevalci
libres
# 11.01.2014 ob 20:10
Koncno clanek, ki realno pove o vec generacij trajajoci politiki zraela kar ji gre! Vsaj nekdo, ki si upa povedati o izraelski zgodovini kot pac dokazujejo dejstva! Ze samo Sabra in Shattila bi zadostovali, da clovek razume, s kom ima opravka...
Imposs
# 11.01.2014 ob 14:42
Na prvi sliki podoben Carlu Ancelottiju
kataklizma
# 13.01.2014 ob 09:38
@mercator666

Ja, po tvoji logiki tudi A. Hitler ni vojni zločinec, glede na to da mu niso uspeli soditi.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

G.W.Bush ima izjave skladne s svojo razgledanostjo in svojim "občutkom za zgodovino".
zemljemerec
# 13.01.2014 ob 06:06
Nikoli ne bom razumel, da mu Haško sodišče ni poslalo vabila na zaslišanje za genocid.
DrMinistr
# 13.01.2014 ob 00:16
Ariel Šaron (1928-2014): „bojevnik“ in nikoli obsojeni vojni zločinec

Ali vendarle obstaja še nekaj upanja, da bo od sedaj naprej na RTV manj cenzure?
malidelnicar
# 11.01.2014 ob 15:17
Se strinjam.

O mrtvih nič slabega.

Pomesti pa je potrebno najprej pred domačim pragom. Slovenci se glede tega nimamo pravice oglašati, ker smo glede lastnih tragedij hinavci in brezvestneži.
stupa
# 11.01.2014 ob 15:04
Rrealen članek, pohvala.
Zhizz
# 29.06.2014 ob 17:41
ali pa ROT IN PEACES
Zhizz
# 29.06.2014 ob 17:41
RUST IN PEACE
Merkava 4
# 14.01.2014 ob 15:19
RIP Arik - veliki poveljnik....
Merkava 4
# 14.01.2014 ob 15:18
Zakaj takih real socialističnih zmamzkov ne podpisujete??? Članke vam pišejo zgodovinsko pol pismeni ljudje, ki večinoma prepisujejo prosto po Titu: Arapi su naša brača, a Jevreji su zastupnici imperialista...čez pol leta smo kasiral par - nepar...dražgoški bolniki press...
Janček
# 13.01.2014 ob 11:58
V soboto zvečer sem pod tem člankom zapisal komentar, ki je bil pomensko in verjetno tudi slogovno 100% identičen temu:

Ariel Šaron in Josip Broz Tito sta imela oba izjemen občutek za zgodovino, s tem da je Šaron dal pobit Palestince, Tito pa svoje.

Da je Tito dal pobiti svoje sodržavljane, je zgodovinsko dokazana resnica, prav tako kot Šaron Palestince. Odločno protestiram proti brisanju mojega komentarja in poskusu utišanja resnice. Ljudje božji, ne morem verjeti, da lahko kaj takega doživiš v samostojni Sloveniji in to na portalu javne RTV.
ma_ri_bor
# 13.01.2014 ob 10:18
Vse pokole civilistov je potrebno obsodit.
Vendar se vprašajmo-kako to, da vsi vemo za Sabro in Šatilo, za Damour pa ne ?

V Damourju (pred Sabro) so hrabri borci PLO "očistili" kristjane, tudi družino klavca iz Sabre in Šatile.
Pred Damourjem so hrabri kristjani "očistili" muslimane v Karantini, pred tem so...
sLoVaN
# 12.01.2014 ob 16:44
ne, da je dogajanje na bližnjem vzhodu dobro,
a od Izraela bi se Slovenija lahko vsaj malo naučila,
kako država na ven pokaže svoj zobe,
četudi je majhna in kao ogrožena od sosed...
Whitetrasher
# 11.01.2014 ob 18:19
Waltz with Bashir
di(v)jak
# 11.01.2014 ob 17:04
Pred nekaj meseci sem bil v Izraelu, kamor sem šel z "opranimi" možgani slovenskih kvazi neodvisnih novinarjev o ubogih Palestincih in krvoločnih Izraelcih.
Po nekajdnevnem potovanju po Izraelu sem vsaj malo doživel stanje v tej državi. Dejstvo je, da nobena nacija tam dol ni nedolžna. Oboji so nadvse nezaupljivi, na trenutke nesramni. Kot popotnik pa sem dobil občutek, da me izraelska vojska varuje, Palestinci pa me ogrožajo (kamenjanje v vzhodnem muslimanskem delu Jeruzalema).
Izrael je na območjih, ki jih nadzoruje zgradil infratrukturo, ki mu jo zavida cel arabski svet in tu vidim srž bližnjevzhodnega problema - "fovšija".
Skratka priporočam, da si greste pogledat te kraje, ker boste sigurno spremenil svoje mnenje in vas taki zapisi ne bodo prepričali, da so Palestinci tako zelo nedolžni in prestrašeni zaradi terorja Izraelcev.
espero
# 12.01.2014 ob 21:34
Kakšen naslov za pravkar umrlega premiera Izraela Ariel Šarona.? Nikoli obsojen vojni zločinec.? Napišite še da je zločinec Blair, Bush če si upate.?! Pokol v Šabri in šatili so zagrešile libanonske milice. Je kdo od njih zločinec.? Ime ., priimek ......prosim....
MojaOliva
# 11.01.2014 ob 19:36
Bodite pozorni na propagando: "nikoli obsojeni vojni zločinec".. to si napisali zato, da bi ljudje podzavestno enako mislili tudi pri naših morilcih... in si bi rekli, jah saj tudi drugi niso bili obsojeni, zakaj bi bili naši?
Mr.D
# 11.01.2014 ob 13:48
ajd zdravo
tantadruj666
# 12.01.2014 ob 18:09
Sharon ni vojni zločinec, saj so vse vojne zakuhali Arabci, ki nikoli niso hoteli priznati države Izrael in njihove pravice do obstoja.
no72
# 11.01.2014 ob 15:16
Kakšne hinavščine prebiram tule:

nekateri, ki najbolj ščitijo slovenske "perle", tule najbolj nabijajo po izraelskem politiku....

Hinavci!
Kralj www
# 11.01.2014 ob 23:58
Ariel Šaron (1928-2014): nikoli obsojeni vojni zločinec

Kakšen naslov. Pa saj to ni članek o Slobodanu Miloševiću, no.
Kralj www
# 11.01.2014 ob 17:52
Šaron je pred pokolom dejal, da je v taboriščih več tisoč teroristov, vanj pa je napotil (oziroma ji dovolil vstop) libanonsko Falango, besno zaradi umora Baširja Džemajela, njenega visokega pripadnika, ki je bil konec avgusta izvoljen za libanonskega predsednika. Izkazalo se je, da je bil za umor odgovoren Habib Šartuni iz Sirske socialnacionalistične stranke.

Tole povzame srž vsega: panarabski nacionalsocialist umori maronitskega Libanonca zato iz maščevanja paravojaška krščanska milica izvede pokol muslimanov.

Kriv pa je Žid ker si ni dovolj prizadeval, da se ne bi zgodilo :-)
waslich
# 11.01.2014 ob 16:19
V tujih medijih je naslov "umrl Ariel Sharon, bivši premier...bla bla bla" , na neodvisni slovenski nacionalki pa proglašen za vojnega zločinca. Vidim, da politika "neuvrščenih" se nadaljuje v dolini šentflorijanski vštric z striženjem ovčic.
Diego Armando
# 11.01.2014 ob 20:01
Za nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha pa je bil Šaron "mož miru". Ko pride ta oznaka od ameriškega predsednika, jo je morda primerneje razumeti v njenem nasprotju. V primeru Šarona je to še posebej očitno.

Objektivnost novinarja MMCRTVSLO je šla po gobe. levičarsko-antisemistično-proislamski refleks premočan.
Breathe
# 11.01.2014 ob 16:25
@waslich
In tako bo, dokler bodo o takih temah pisali "novinarji/aktivisti"...
VinBencin
# 11.01.2014 ob 13:33
Pometimo prej pred svojim pragom z nesojenimi zločinci...
Breathe
# 11.01.2014 ob 16:10
Lepo, da sem ter tja kdo še poskrbi za malo zabave. S trditvami v stilu:
Počasi bo treba prenehati z podporpo in zatiskanjem očmi nad grozodejstvi ki jih redno počenja Izraelo,
Nad kateimi se res lahko zasmeješ...
Kazalo