Misija ZN-a za Mjanmar se je osredotočala na dogodke od leta 2011 naprej. Foto: Reuters
Misija ZN-a za Mjanmar se je osredotočala na dogodke od leta 2011 naprej. Foto: Reuters
Preiskovalci so dejali, da obstaja dovolj informacij za utemeljitev preiskave in pregona visokih predstavnikov mjanmarske vojske. Foto: Reuters
Aung San Su Či, Nobelova nagrajenka za mir, je bila že pred tem tarča globalnega ogorčenja, ker se ni postavila v bran manjšini brez državljanstva. Foto: Reuters
ZN zahteva mednarodno preiskavo zaradi genocida nad Rohingi

Poročilo, ki temelji na več sto intervjujih, je najmočnejša ZN-ova obsodba nasilja nad Rohingi do zdaj. Taktika vojske je v njem označena za "konsistentno surovo nesorazmerna glede na dejanske varnostne grožnje". V poročilu je izpostavljenih šest vojaških voditeljev, ki bi jim morali soditi za zločine. Hkrati so pri ZN-u zelo kritični tudi do mjanmarske voditeljice Aung San Su Či, Nobelove nagrajenke za mir, ker "svojega položaja oziroma moralne avtoritete ni uporabila za preprečitev dogodkov", poroča BBC.

Lani marca je Svet ZN-a za človekove pravice ustanovil neodvisno mednarodno misijo za Mjanmar. Njena naloga je bila ugotavljanje dejstev glede obtožb o kršenju človekovih pravic v tej jugovzhodni državi, nekoč znani pod imenom Burma. Misija se je tako začela še pred obsežno vojaško operacijo avgusta lani, potem ko so rohinški uporniki napadli več policijskih in vojaških postaj v Rakajnu, pri čemer so ubili 12 pripadnikov varnostnih sil.

"Učbeniški primer etničnega čiščenja"
Mjanmarska vojska je odgovorila z nesorazmernimi ukrepi, pri čemer so domnevno ubili več tisoč Rohingov. Med pokoli, posilstvi in požigi domovanj je 700.000 Rohingov zbežalo, največ v sosednji Bangladeš. ZN je njihovo posredovanje že prej označil za "učbeniški primer etničnega čiščenja", v poročilu pa je zločine označil za genocid.

Preiskovalci so Varnostni svet pozvali, naj primer predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v Haagu ali naj zanj ustanovi ad hoc sodišče. Medtem ko Mjanmar zanika etnična čiščenja in poudarja, da je vojska ukrepala le proti napadom oboroženih Rohingov, ter zanika, da so njihova tarča civilisti, pa poročilo navaja, da so zločini, ki so dokumentirani, "šokantni", in obsoja vlado zaradi zanikanja in nekaznovanja storilcev. "Vojaška nujnost ne upravičuje vsesplošnega ubijanja, posilstev žensk, napadov na otroke in požiganja celotnih vasi," je ob tem zapisano.

V poročilu piše, da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo položaj z Rogingi spremenil v katastrofo. Rezultat je "hudo, sistemsko in institucionalno zatiranje od rojstva do smrti". Zločini, ki jih navaja, so med drugim umori, aretacije, mučenja, posilstva, spolne zlorabe in zasužnjevanja, ki "predstavljajo najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu". Poročilo ugotavlja, da so elementi iztrebljanja in izgona "po naravi, teži in obsegu podobni tistim, ki so omogočili genocid v drugih kontekstih".

Sodno preganjati šesterico
Misija ZN-a ni imela dostopa do Mjanmara, a ugotovitve utemeljuje na primarnih virih, kot so intervjuji prič, satelitski posnetki, fotografije in videoposnetki. Navedena so imena številnih višjih vojaških uradnikov, za katere piše, da nosijo največjo odgovornost. Preiskovalci so ocenili, da morajo šesterico sodno preganjati zaradi genocida in zločinov proti človeštvu. Med njimi sta tudi načelnik general Ming Aung Hlaing in njegov namestnik. Obenem so navedene tudi nekatere kršitve in zlorabe s strani etničnih skupin, med njimi tudi rohinških upornikov iz Vojske odrešitve arakanskih Rohingov (ARSA).

Zapisano je, da je vojska v tej državi praktično nad zakonom. Pri tem so pri misiji ZN-a sicer priznali, da imajo Aung San Su Či in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati poudarili, da so ti "s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov".

Amnesty International sicer že dolgo poziva, naj vrhovnim državnim uradnikom zaradi nasilja nad Rohingi sodijo za zločine proti človeštvu. Muslimanski manjšini Rohinga – v Mjanmaru živi okoli milijon pripadnikov tega ljudstva – v pretežno budistični državi zanikajo pravico do državljanstva ter ji omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša.

ZN zahteva mednarodno preiskavo zaradi genocida nad Rohingi