Tožilci so Azama v procesu primerjali z nemškim diktatorjem Adolfom Hitlerjem, saj je bil ta "arhitekt in prvi um milic, ki so leta 1971 zagrešile številna grozodejstva med bangladeško devetmesečno osamosvojitveno vojno proti Pakistanu". Obtožnica je Azama dolžila načrtovanja, zarote, hujskanja, sostorilstva, umora in mučenja, tožilstvo pa je zanj zahtevalo smrtno kazen.

Sodišče je odločilo, da je Azam kriv v vseh točkah obtožnice, a je razsodilo, da bo moral preostanek svojega življenja preživeti v zaporu, saj so ga obsodili na 90 let zaporne kazni.

91-letni Azam je nekdanji voditelj vodilne bangladeške islamistične stranke Džamat a Islami, ki jo je vodil med letoma 1969 in 2000. Sedaj ni več politično dejaven, a še vedno velja za duhovnega voditelja stranke. V osvobodilni vojni je močno nasprotoval bangladeški neodvisnosti, saj je trdil, da bi to razdelilo muslimansko skupnost.

Sodišče za mednarodne zločine v Bangladešu je leta 2010 ustanovila trenutna sekularna vlada. Tokratna razsodba sodišča je že peta proti zdajšnjim in nekdanjim voditeljem vodilne islamistične stranke. Skupine za človekove pravice so v preteklosti opozarjale, da sodišče ne dosega mednarodnih standardov.

Ob sojenju potekali protesti
Sojenje so spremljali protesti z nasilnimi spopadi, najhuje pa je bilo v nedeljo, ko je sodišče napovedalo skorajšnjo razsodbo. Aktivisti Džamata so se podali na ulice več mest, policija pa jih je razganjala z gumijastimi naboji. Med ranjenimi so tudi novinarji, ki so se med policisti in protestniki znašli v četrti Dalpur v Daki.

Za danes je stranka Džamat, ključna članica opozicije, pozvala tudi k nacionalni stavki, saj trdi, da so sodni procesi namenjeni odstranitvi njenega vodstva.