V Hamasu zahtevajo, da bi morala biti prekinitev ognja trajna, dogovor pa bi moral vključevati tudi popoln umik izraelskih sil iz Gaze.

Gibanje je v izjavi za javnost sporočilo, da Izrael v pogajanjih ostaja trmast. Pogovori o prekinitvi ognja so konec tedna potekali v Kairu med predstavniki Izraela in posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA. Kot so pisali egiptovski mediji, so se predstavniki Hamasa hkrati srečali s predstavniki tamkajšnjih varnostnih služb.

Palestinsko gibanje je izkazalo hvaležnost posrednikom, a dodalo, da Izrael ni odgovoril na nobeno od njihovih zahtev. Kljub temu so se zavezali, da bodo predlog preučili in nanj odgovorili.

Izrael in Hamas se prek posrednikov pogovarjata o prekinitvi ognja in ustavitvi izraelskih napadov.

Del morebitnega dogovora bo predvidoma tudi izmenjava izraelskih talcev ter palestinskih ujetnikov ter okrepitev dobav hrane za Gazo, Hamas pa zahteva tudi možnost vrnitve Palestincev na svoje domove na severu Gaze.

Posredniki so Hamasu in Izraelu sicer predstavili nov predlog dogovora, ki bi vključeval šesttedensko prekinitev spopadov in izmenjavo 40 izraelskih ujetnikov v Gazi za najmanj 700 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.

Predstavniki Egipta, ki so hoteli ostati anonimni, so dejali, da so predlog delegacijama Hamasa in Izraela predstavili med zadnjim krogom pogajanj konec tedna.

Predlog predvideva tudi vrnitev "precejšnjega števila" Palestincev na sever Gaze, Izrael pa naj bi postopoma razgradil nazorne točke, ki jih je zgradil na novi cesti, s katero je Gazo razklal na dva dela, da bi preprečil vrnitev Palestincev na sever.

ZN: Bolnišnica Šifa popolnoma nedelujoča

ZN-ov Urad za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) je v svojem zadnjem poročilu sporočil, da je po dvotedenski izraelski operaciji in obleganju bolnišnica Šifa v mestu Gaza "popolnoma nedelujoča".

Misiji pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ostanke bolnišnice uspelo obiskati 5. aprila. V bolnišnici bo treba odstraniti neeksplodirane naprave, kar bo terjalo "precejšnje napore", potrebna bo tudi ocena možnosti, da bo bolnišnica spet varna in uporabna.

Medtem Izrael nadaljuje napade v Gazi. Kot poroča palestinska tiskovna agencija Vafa, je bilo v njih ponoči ubitih več ljudi. Bombardirani so bili Deir el Bala in begunsko taborišče Magazi v osrednji Gazi. Ubitih je bilo šest ljudi, v Magaziju je bil ubit tudi župan Hatem Al Gamri.

Na vzhodu mesta Rafa na jugu Gaze pa izraelske sile streljajo iz brezpilotnih letalnikov. Ubit je bil en človek, več jih je bilo ranjenih, poroča Al Džazira.

Izraelske sile so napadle tudi dva doma v soseski Zejtun v mestu Gaza, pri čemer je umrlo več deset ljudi, poroča Vafa.

Ubitih še 153 ljudi

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo v Gazi v zadnjih 24 urah ubitih 153 ljudi, ranjenih pa 60. Skupno je število potrjenih smrtnih žrtev izraelskih napadov od 7. oktobra naraslo na 33.360, število ranjenih pa na 75.993. Med ubitimi je po podatkih ministrstva več kot 14.500 otrok in 9560 žensk.

Najmanj 7000 ljudi je pogrešanih. Predvidoma so ti ljudje umrli in so zakopani pod ruševinami uničenih stavb.

Pariz bi na Izrael pritisnil s sankcijami

Francoski zunanji minister Stephane Sejourne je dejal, da bi morala mednarodna skupnost pritisniti na Izrael in morda zoper to državo sprejeti tudi sankcije, da bi jo prisilila v odprtje več kopenskih prehodov za povečanje dobave humanitarne pomoči.

"Francija je bila ena od prvih držav, ki so predlagale sankcije EU-ja zoper izraelske naseljence, ki izvajajo nasilje na Zahodnem bregu. To bomo po potrebi nadaljevali, da bi dosegli odprtje poti za humanitarno pomoč," je dejal.

Francija, Egipt, Jordanija pozvali k prekinitvi ognja

Voditelji Francije, Egipta in Jordanije so v ponedeljek v skupnem članku, objavljenem v več časopisih, pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in k rešitvi v obliki dveh držav, češ da je to edini način za zagotovitev miru in varnosti za vse v regiji.

"Vojna v Gazi in katastrofalno humanitarno trpljenje, ki ga povzroča, se morata nemudoma končati," so v članku, objavljenem v Washington Postu in Le Mondu, zahtevali francoski predsednik Emmanuel Macron, egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi in jordanski kralj Abdulah II. Dejali so, da nasilje, teror in vojna ne morejo prinesti miru na Bližnjem vzhodu.

Znova so pozvali k rešitvi v obliki dveh držav, torej vzpostavitvi in priznanju neodvisne palestinske države, češ da je to "edini verodostojni način za zagotovitev miru in varnosti za vse ter za zagotovitev, da ne Palestincem ne Izraelcem ne bo treba nikoli več doživeti grozot, ki so jim bili priča od napada 7. oktobra dalje", povzema nemška tiskovna agencija DPA.

"Zaradi neznosnega števila žrtev voditelji držav Egipta, Francije in Jordanije zahtevamo tudi takojšnje in brezpogojno izvajanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2728," so še zapisali. S tem so se sklicevali na resolucijo, sprejeto prejšnji mesec, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi med muslimanskim svetim mesecem ramazanom, ki bo vodila v trajno premirje.

Podprli so diplomatska prizadevanja posrednikov ZDA, Katarja in Egipta za prekinitev ognja in izmenjavo zajetih talcev za palestinske zapornike. Pozvali so tudi k izpustitvi vseh talcev.

Prav tako so posvarili pred izraelskim kopenskim vdorom v Rafo. V mesto na skrajnem jugu Gaze ob meji z Egiptom se je namreč pred nasiljem iz drugih delov Gaze zateklo okoli 1,5 milijona Palestincev.

Ankara napovedala trgovinske omejitve proti Izraelu

Turčija je napovedala, da bo danes zaradi vojne v Gazi uvedla trgovinske omejitve proti Izraelu. Izvozne omejitve bodo zajele 54 izdelkov, med drugim cement ter gradbene izdelke iz železa in jekla.

"Odločitev bo veljala, dokler Izrael ne razglasi prekinitve ognja ter omogoči ustreznega in neprekinjenega pretoka humanitarne pomoči v Gazo," je sporočilo turško ministrstvo za trgovino.

Ankara je ukrep napovedala dan po tem, ko je Izrael obtožila, da je turškim letalskim silam onemogočil dostavo humanitarne pomoči iz zraka v Gazo. Še isti dan je turški zunanji minister Hakan Fidan obljubil povračilne ukrepe in dodal, da jih bodo izvedli korak za korakom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelsko zunanje ministrstvo je trgovinske omejitve že obsodilo. "Turčija enostransko krši trgovinske sporazume z Izraelom. Izrael bo proti njej sprejel potrebne ukrepe," je še dodalo.

Ukrep proti Izraelu sledi tudi vse večjemu domačemu pritisku na turško vlado. Opozicija namreč vladi že dlje časa očita, da po eni strani ostro kritizira Izrael, po drugi pa ohranja nemotene trgovinske odnose z njim.

Turški izvoz v Izrael je sicer po podatkih turškega statističnega urada Turkstat lani znašal 5,43 milijarde dolarjev, kar je manj kot leta 2022, ko je znašal 7,03 milijarde dolarjev.

Varnostni svet ta mesec o prošnji Palestine za članstvo v ZN-u

Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek obvestil odbor ZN-a za sprejemanje novih članic, da bo aprila ponovno pretehtal prošnjo Palestine, ki je država opazovalka, za polnopravno članstvo v organizaciji.

Palestina ima podporo najmanj 140 držav v Generalni skupščini, a zaradi pravice do veta stalnih članic je v tem pogledu ključen Varnostni svet, je za Radio Slovenija iz Washingtona poročal Andrej Stopar.

Predstavnik Palestine pri ZN-u Rijad Mansur je v Generalni skupščini poudaril, da imajo v tem trenutku Palestinci dve prednostni nalogi.

Prva je uveljavitev resolucije Varnostnega sveta, ki zahteva premirje v Gazi. "Kar je dovolj, je dovolj. To se mora končati. To je naša absolutna prioriteta. Drugič, za mednarodno skupnost je skrajni čas, da se država Palestina, ki je bila kot takšna imenovana leta 1947 v resoluciji Generalne skupščine številka 181 o ustanovitvi dveh držav, povabi v polnopravno članstvo. Šele ko bosta v ZN-u dve enakovredni polnopravni članici, bomo rahlo odškrnili vrata, ki vodijo k miru," je dejal.

Izrael članstvu Palestine v ZN-u ostro nasprotuje. "Združeni narodi z razmišljanjem o prisiljeni ustanovitvi teroristične države Palestine zdaj popolnoma kršijo lastno listino. Da, prisilni ustanovitvi. To ne bo običajna država. Zagotavljam vam, da bo to palestinska nacistična država, entiteta, ki je državnost dosegla kljub svoji zavezanosti terorju in uničenju Izraela. Če bi bil Hitler danes živ, bi ZN-u pel hvalnice," je dejal izraelski veleposlanik pri ZN-u Gilad Erdan.

Mansour pa je vprašal: "Kako je lahko stran, ki kolonizira in izvaja genocid, polnopravna članica ZN-a, stran, ki pa je zavezana mednarodnemu pravu ter pravičnemu in trajnemu miru, pa ne? Ali nismo čakali dovolj dolgo? Dovolj dolgo trpeli, vztrajali?"

Kljub vojni v Gazi se zdijo interesi petih stalnih članic Varnostnega sveta s pravico veta absolutno predaleč narazen za takšen dogovor. Odgovor Varnostnega sveta naj bi bil znan v tem mesecu.