Izraelski tanki med obstreljevanjem Gaze. Foto: Reuters
Izraelski tanki med obstreljevanjem Gaze. Foto: Reuters

Po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 210 ljudi, s čimer se je število mrtvih Palestincev v vojni med Hamasom in Izraelom povečalo na 21.320, kar predstavlja skoraj en odstotek prebivalstva Gaze, kjer živi okoli 2,3 milijona ljudi.

Po poročanju palestinskega novinarja, ki ga navaja Reuters, so izraelski tanki prodrli v gosto naseljeno begunsko taborišče Bureidž južno od mesta Gaza v osrednjem delu palestinske enklave. Južneje so izraelske sile napadle območje okoli bolnišnice v begunskem taborišču Han Junis, medtem ko je bilo v izraelskem napadu na Rafo ob meji z Egiptom ubitih 20 Palestincev.

Glavno območje spopadov je trenutno v osrednjem delu Gaze južno od mokrišč, ki približno na polovico delijo ozek pas palestinskega ozemlja ob Sredozemskem morju in od koder so izraelske sile ukazale prebivalcem, naj se umaknejo pred prodirajočimi tanki.

Vzhodni del Bureidža je bil v četrtek zjutraj prizorišče hudih spopadov, medtem ko so izraelski tanki prodirali s severa in vzhoda.

Na deset tisoče ljudi, ki so pribežali iz gosto naseljenih območij okrožij Nuseirata, Bureidža in Magazija, se je v četrtek odpravilo proti jugu ali zahodu v že tako preobremenjeno mesto Deir Al Balah ob sredozemski obali in se nagnetlo v na hitro zgrajena taborišča improviziranih šotorov.

"Več kot 150.000 ljudi, majhnih otrok, žensk, ki nosijo dojenčke, invalidov in starejših, nima kam iti," je v objavi na družbenih omrežjih sporočila Agencija ZN-a za palestinske begunce (UNRWA).

Protest proti izraelski moriji v Gazi v Tel Avivu. Foto: Reuters
Protest proti izraelski moriji v Gazi v Tel Avivu. Foto: Reuters

Izrael grozi s posredovanjem v Libanonu

Izraelski minister brez listnice Benny Gantz je zagrozil, da bo izraelska vojska ukrepala proti Hezbolahu in posredovala v Libanonu, če se bodo nadaljevali napadi na izraelsko-libanonski meji.

Na obmejnem območju med Izraelom in Libanonom od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra poteka najsilovitejše obstreljevanje med izraelsko vojsko (IDF) in šiitskim oboroženim gibanjem Hezbolah po letu 2006, zaradi česar narašča strah, da bi se vojna v Gazi lahko razširila na širšo regijo.

"Razmere na izraelski severni meji terjajo spremembe," je dejal Gantz na novinarski konferenci. "Čas za diplomatsko rešitev se izteka. Če svet in libanonska vlada ne bosta ukrepala, da bi preprečila napade na prebivalce Izraela na severu države ter umaknila Hezbolah od meje, bo to storil IDF."

Pripravljenost na spopade na severu države je potrdil tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi.

Sorodna novica Zapor za izraelskega najstnika, ki je zaradi "pokola" v Gazi zavrnil vpoklic

Hezbolah je ta teden okrepil napade z raketami na Izrael, Izrael pa se je nanje naglo odzval z vojaškimi letali. Libanonski mediji poročajo, da so bili v izraelskem zračnem napadu v sredo ubiti borec Hezbolaha in njegova sorodnika.

Izrael naj bi zadel hišo v Bint Jbeilu, ki je od meje oddaljen dva kilometra. Iz Hezbolaha so sporočili, da je bila ena od žrtev, Ibrahim Bazi, avstralski državljan na obisku pri svoji družini. V napadu je bila ubita tudi njegova libanonska soproga.

Za Netanjahuja je Gaza tudi vprašanje lastnega političnega preživetja. Foto: Reuters
Za Netanjahuja je Gaza tudi vprašanje lastnega političnega preživetja. Foto: Reuters

Pozneje je v. d. avstralskega zunanjega ministra Mark Dreyfus sporočil, da sta bila v omenjenih napadih Izraela ubita dva avstralska državljana, brata Bazi. Kot je dodal, je avstralska vlada v povezavi z njuno smrtjo "v stiku z Izraelom".

Poleg tega je v sredo zvečer na libanonskem ozemlju blizu meje z Izraelom izbruhnil incident, ko je skupina mladeničev napadla patruljo mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil). Eden od pripadnikov misije je bil ranjen, neznani napadalci pa so poškodovali tudi eno od njihovih vozil.

"Libanonske oblasti pozivamo, naj opravijo celovito preiskavo in vse storilce privedejo pred sodišče. Takšni napadi niso le obsojanja vredni, ampak pomenijo tudi kršitev libanonske zakonodaje in resolucije Varnostnega sveta ZN-a," je sporočil Unifil.

V Libanonu je bilo v napadih Izraela do zdaj ubitih več kot sto ljudi. Večinoma so bili to borci Hezbolaha, so pa med žrtvami tudi civilisti in novinarji. Medtem so bili na izraelski strani ubiti štirje civilisti in devet vojakov.

Zaostrovanje razmer na izraelsko-libanonski meji

Netanjahu ne želi govoriti o povojnem načrtu

Izraelska vojska je v sredo razširila kopenske operacije v Gazi na gosto poseljena območja begunskih taborišč v osrednjem delu enklave. Ob tem naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrnil pozive varnostnih predstavnikov, naj predstavi načrte za nadzor nad Gazo po koncu vojne s Hamasom.

V zadnjih nekaj dneh so bile na urad premierja naslovljene tri prošnje v imenu direktorjev Mosada, Shin Beta, poveljnika generalštaba IDF-a in obrambnega ministrstva po sestanku glede povojnih načrtov, poroča izraelski Kanal 12. Vse tri prošnje so bile zavrnjene. “Čas se izteka in treba je sprejeti odločitve o tem, kako ravnati v povezavi z vsemi relevantnimi akterji znotraj in zunaj Gaze. Američani hočejo pojasnila," je povedal neimenovani varnostni predstavnik.

Najnovejša poročila prihajajo v času navedb v izraelskih medijih, da sta Netanjahu in njegov obrambni minister Joav Galant zavrnila pogovore o dolgo pričakovanem prehodu od trenutne "visoko intenzivne" faze spopadov do nove faze, ki bi se osredotočala na natančnejše napade na voditelje Hamasa.

Izraelski mediji so ob tem poročali še, da Netanjahu ni dovolil Galantu pogovorov z Mosadom glede potencialnega dogovora za izpustitev talcev.

Kot poroča Guardian, Netanjahu verjetno želi odlagati tovrstne pogovore, da bi tako obvaroval svoj premierski položaj. Njegova krizna vlada narodne enotnosti bo po koncu vojne razpuščena, vsakršna rešitev za Gazo, ki vključuje palestinske dejavnike, kot je vrnitev Palestinske uprave Zahodnega brega, pa ogroža stabilnost njegove skrajno desne koalicijske vlade.

Združeni narodi pozivajo Izrael k ukrepanju proti pobojem in nasilju na Zahodnem bregu

Izrael mora nemudoma končati poboje Palestincev, samovoljne aretacije, diskriminatorne omejitve gibanja in nesorazmerno uporabo sile proti prebivalcem okupiranega Zahodnega brega, so danes pozvali Združeni narodi.

Propalestinski protestniki v ZDA preprečili dostop do letališč

Protestniki, ki pozivajo k miru na Bližnjem vzhodu, so v sredo za nekaj časa onemogočili dostop do dveh velikih letališč v ZDA - LAX-a v Los Angelesu in JFK-ja v New Yorku. V Los Angelesu je policija aretirala najmanj 35 ljudi, v New Yorku pa najmanj 26. Protestniki v Los Angelesu so dostop do letališča preprečili z betonskimi ploščami in drugimi predmeti na cestišču, v New Yorku pa so se združili v človeško verigo čez avtocesto Van Wyck, kjer tudi sicer pogosto nastajajo zastoji.

Protesti zaradi hitrega policijskega posredovanja niso trajali dolgo, vendar pa so odmevali in letališči sta potnikom, ki so obtičali v prometu, pošiljali na pomoč celo avtobuse, ki pa niso prišli daleč. V New Yorku je protest pot na letališče podaljšal za približno 20 minut.

Združeni narodi v danes objavljenem poročilu o spoštovanju človekovih pravic na območjih zasedenega Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema v obdobju med 7. oktobrom in 20. novembrom ugotavljajo, da se stanje hitro poslabšuje, in Izrael pozvali, naj ustavi nezakonite poboje palestinskega prebivalstva.

"Uporaba vojaških taktik in orožja, nesorazmerna uporaba sile proti Palestincem ter uveljavljanje diskriminatornih omejitev gibanja so zelo skrb vzbujajoči. Takšne intenzivnosti nasilja in represije nismo videli že leta," je dejal visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk.

ZN v zadnjih tednih od izbruha spopadov na območju Gaze ugotavljajo visok porast nasilja tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski naseljenci in vojaki pobili številne Palestince, streljali nanje, zažigali njihove hiše in uničevali njihovo lastnino.

Türk je Izrael med drugim pozval, naj ustrezno razišče vse primere nasilja in poskrbi za zaščito palestinskih skupnosti pred prisilnim razseljevanjem. Nasilje izraelskih naseljencev je v zadnjem času obsodilo tudi več zahodnih držav.

Urad ZN-a za človekove pravice (OHCHR) je ob tem potrdil, da je bilo v obdobju od 7. oktobra do začetka tega tedna na okupiranem Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ubitih 300 Palestincev, med njimi 79 otrok. Od začetka leta do 7. oktobra pa je bilo na Zahodnem bregu ubitih 200 Palestincev, največ od leta 2005.

Pogovor Karmen W. Švegl z izpuščenim palestinskim zapornikom

WHO opozarja na lakoto v Gazi

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je opozoril, da so prebivalci Gaze v veliki nevarnosti. Dejal je, da sta na od vojne razdejanem območju prisotna huda lakota in obup. Mednarodno skupnost je pozval k nujnim ukrepom za ublažitev nevarnosti za prebivalce Gaze in humanitarne delavce.

WHO je poudaril, da so bile po navedbah njegovega osebja v torek potrebe po hrani še vedno akutne na celotnem območju Gaze. "Sposobnost WHO-ja, da bolnišnice oskrbuje z zdravili, medicinskim materialom in gorivom, je vse bolj omejena zaradi lakote in obupa ljudi na poti do bolnišnic in v njih," so še poudarili.

Organizacija je še sporočila, da je v torek dostavila zaloge v dve bolnišnici – eno na severu in eno na jugu Gaze; 21 od 36 bolnišnic v palestinski enklavi sploh ne deluje več. "Varnost našega osebja in neprekinjeno delovanje sta odvisna od tega, ali bo v celotno Gazo takoj prispelo več hrane," je dejal Tedros.

Varnostni svet Združenih narodov je prejšnji teden v resoluciji pozval k varni in neovirani dostavi humanitarne pomoči v velikem obsegu, ni pa pozval k takojšnji prekinitvi spopadov.

Izrael je okrepil napade na begunska taborišča v osrednjem delu Gaze. Foto: Reuters
Izrael je okrepil napade na begunska taborišča v osrednjem delu Gaze. Foto: Reuters

Tedros je dejal, da resolucija vzbuja upanje na izboljšanje razdeljevanja humanitarne pomoči v Gazi, da pa poročila s terena kažejo, da še nima učinka. "Zdaj nujno potrebujemo prekinitev ognja, da bi civilistom prihranili nadaljnje nasilje in začeli dolgo pot k obnovi in miru," je pozval.

Macron Netanjahuju "izrazil zaskrbljenost"

K trajnemu premirju na območju Gaze je v sredo v pogovoru z Netanjahujem pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot so sporočili iz Elizejske palače, si bo Francija v prihodnjih dneh v sodelovanju z Jordanijo prizadevala za izvajanje humanitarnih operacij v Gazi.

Macron, Netanjahujev zaveznik od začetka vojne v Gazi, je izraelskemu premierju povedal, da je zaskrbljen zaradi smrti civilistov in humanitarne krize v Gazi. Poudaril je tudi nujnost končanja nasilja izraelskih naseljencev nad palestinskimi civilisti na zasedenem Zahodnem bregu in ustavitve gradnje novih judovskih naselbin. Iz Netanjahujevega urada so sporočili, da se je premier v telefonskem pogovoru Macronu zahvalil za pripravljenost Francije pomagati pri vnovični vzpostavitvi varnosti na izraelsko-libanonski meji.

Izrael širi vojaške operacije v Gazi