Protesti so se sicer nadaljevali tudi v sredo. Zdravniki, pravniki in učitelji so organizirali stavko zaradi visoke stopnje brezposelnosti, revščine in dviga cen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanji minister za izobraževanje in ekonomist pri Svetovni banki Razaz, ki ga je na mesto premierja v ponedeljek imenoval kralj Abdulah II., je po srečanju s poslanci dejal, da so sklenili, da ne bodo sprejeli spornega zakona o davku na dohodek. Večina poslancev je namreč že pred današnjim posvetom nasprotovala zakonu.

Kralj je novemu premierju naročil, naj temeljito preveri predlog obdavčitve, ki je sprožil ene najhujših protestov v državi v zadnjih nekaj letih.

Zakon je predvideval dodatno obdavčitev zaposlenih za najmanj pet odstotkov in podjetij za med 20 in 40 odstotki. Zvišanje davka na dohodek je vlada predlagala na podlagi priporočila Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Državo, ki razpolaga z malo naravnimi viri, letos prizadeva porast cen nekaterih osnovnih dobrin in storitev, kot so kruh, naftni derivati in električna energija.

Novo zvišanje cen naftnih derivatov in električne energije je kralj v petek preprečil, potem ko je sprejel odločitev o zamrznitvi cen. Kljub temu so se protesti, ki so se začeli preteklo sredo, v prestolnici Aman in drugih jordanskih mestih nadaljevali. Protestniki opozarjajo, da bodo varčevalni ukrepi najbolj prizadeli revnejši in srednji sloj.

Ukrepi za vračilo posojila IMF-u
To je bil zadnji v vrsti predvidenih ekonomskih ukrepov, ki jih je vlada izvajala od sprejetja 723 milijonov dolarjev (616 milijonov evrov) težkega posojila IMF-a leta 2016. Posojilo je bilo namenjeno podpori ekonomskim in finančnim reformam in dolgoročno usmerjeno k zmanjšanju javnega dolga s 94 odstotkov bruto domačega proizvoda na 77 odstotkov leta 2021.