Abas (desno) s predsednikom palestinske volilne komisije Hano Naserjem. Foto: Reuters
Abas (desno) s predsednikom palestinske volilne komisije Hano Naserjem. Foto: Reuters

Abasov urad je v petek objavil odlok, v skladu s katerim bo palestinska samoupravna oblast, ki ima delni nadzor nad manjšim delom Zahodnega brega pod izraelsko okupacijo, parlamentarne volitve izpeljala 22. maja, predsedniške pa 31. julija.

Abas je volilni komisiji in vsem pristojnim organom naročil, naj sproži postopke "v vseh mestih domovine", kar vključuje okupirani Zahodni breg, Gazo in Vzhodni Jeruzalem, poroča Al Džazira.

Abasov odlok izrecno omenja Vzhodni Jeruzalem, ki si ga je Izrael po zasedbi leta 1967 nezakonito priključil, a ostaja del okupiranih ozemelj. Izrael Palestincem, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, ne priznava izraelskega državljanstva, le stalno prebivališče, zato lahko volijo le na izraelskih lokalnih volitvah, ne tudi na parlamentarnih ali predsedniških.

Ob tem pa Izrael v Vzhodnem Jeruzalemu ne dovoljujejo dejavnosti palestinske samoupravne oblasti, in nič ne kaže, da bo Palestincem v tem delu Jeruzalema dovolil udeležbo na palestinskih volitvah. Ni jasno, kako bo Abas zagotovil izvedbo volitev na treh območjih (deli Zahodnega brega, Gaza, Vzhodni Jeruzalem), ki so pod različnimi nadzori.

Volitve bi potekale v razmerah izraelske okupacije. Foto: EPA
Volitve bi potekale v razmerah izraelske okupacije. Foto: EPA

Zadnje palestinske parlamentarne volitve so bile leta 2006, na njih pa je nepričakovano zmagalo Islamsko uporniško gibanje (Hamas), ki pa mu je po sporu z rivalskim gibanjem Fatah uspelo nadzor prevzeti le na območju Gaze. Po zmagi Hamasa je Izrael leta 2007 zoper Gazo uvedel strogo zaporo, ki še vedno traja.

Hamas je Abasovo odločitev pozdravil. Kot so sporočili v gibanju, so si v zadnjih mesecih prizadevali premagati ovire, da bi prišli do te točke.

Tveganje tako za Hamas kot Fatah

Po poročanju Al Džazire pa predstavljajo volitve tveganje tako za Hamas kot Fatah, proti katerima so v zadnjih letih potekali protesti zaradi njune nezmožnosti sodelovanja, pomanjkanja napredka pri vprašanju palestinske državnosti in neizpolnjevanja osnovnih življenjskih potreb na ozemljih, kjer imata nadzor.

Decembra lani je Palestinski center za raziskave politik in javnega mnenja izvedel anketo, ki je pokazala, da bi imel na parlamentarnih volitvah Fatah 38-odstotno podporo, Hamas pa 34-odstotno. Hamas pa bi imel prednost na predsedniških volitvah. 50 odstotkov anketirancev namreč na mestu predsednika podpira vodjo Hamasa Ismaila Hanijo, 43 odstotkov pa 85-letnega Abasa.

Obe gibanji sicer že več kot 10 let javno pozivata k volitvam, a se nista mogli dogovoriti o njihovi izvedbi. Dejstvo, da volitev na palestinskih ozemljih ni bilo že toliko časa, krepi očitke o nelegitimnosti Abasa in palestinskih političnih institucij.

Guardian medtem navaja palestinskega analitika z Zahodnega brega Hanija Al Masrija, ki ni prepričan, da volitve sploh bodo. Opozoril je na notranje spore v Hamasu in Fatahu ter verjetno nasprotovanje ZDA, EU-ja in Izraela kakršni koli palestinski vladi, ki bi vključevala Hamas, ki ga Zahod in Izrael označujeta za teroristično skupino.