Na dan pogrebu Gunaya Ozarslana, člana levičarske Ljudske fronte, ki naj bi ga ubil turški vojak, so v Carigradu izbruhnili protesti. Foto: Reuters
Na dan pogrebu Gunaya Ozarslana, člana levičarske Ljudske fronte, ki naj bi ga ubil turški vojak, so v Carigradu izbruhnili protesti. Foto: Reuters

Selahattin Demirtas iz Ljudske demokratske stranke (HDP) je turške oblasti ob tem pozval, naj nadaljujejo mirovni proces s Kurdi in ustavijo zračne napade na zaklonišča in skladišča orožja gverilske enote Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki je sicer v Turčiji prepovedana, na severu Iraka. Turčija tako skrajno Islamsko državo (IS) kot PKK označuje za teroristični organizaciji, poroča BBC.

K ustavitvi zračnih napadov je Turčijo pozval tudi Irak, ki meni, da gre za nevarno stopnjevanje in kršitev iraške suverenosti. Kot je prek Twitterja sporočil iraški premier Hajder Al Abadi, je iraška vlada Turčijo pozvala, naj spoštuje dobre odnose med državama, je poročal STA.

Prepoved HDP-ja?
A Turčija očitno ne namerava spremeniti svojih namer, saj je v noči na sredo obstreljevala šest ciljev PKK-ja tako v Turčiji kot v Iraku. Hkrati po državi že več dni poteka usklajena akcija aretacij pripadnikov ali privržencev IS-ja in PKK-ja - do zdaj so prostost odvzeli 1.302 ljudem. In čeprav je Erdogan obljubil, da HDP-ja v Turčiji ne bodo prepovedali, je po pisanju International Business Times turški parlament začel postopek, s katerim bi HDP povezali s "terorističnimi skupinami", torej PKK-jem. Demirtas je 80 poslancev svoje stranke že pozval, naj se sklicujejo na svojo imuniteto. Na junijskih parlamentarnih volitvah je prokurdska stranka osvojila 13 odstotkov glasov. "Storili nismo nobenega neodpustljivega zločina. Naša edini zločin je bilo 13 odstotkov, ki smo jih dobili na volitvah," je dejal Demirtas

Za Turčijo mirovni proces končan
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek izjavil, da mirovnega procesa s Kurdi, ki je bil sklenjen leta 2013, ni mogoče nadaljevati, saj da Kurdi "napadajo narodno enotnost". Turčija je pred dnevi začela izvajati zračne napade na položaje IS-ja v Siriji, kar pa je hkrati izrabila tudi za napade na zaklonišča in skladišča orožja gverilske enote PKK-ja na severu Iraka. Te so po smrtonosnem napadu v kraju Suruc na jugu države 20. julija, za katerega odgovornost pripisujejo IS-ju, obnovile oborožene operacije.

Zaradi turške krize se je na zahtevo Turčije na izrednem vrhu Nata sestalo vseh 28 veleposlanikov. Njena prizadevanja v boju proti pripadnikom skrajne Islamske države (IS) v Siriji so sprejeli z odobravanjem. Več držav pa jo je opozorilo, naj v posredovanju proti PKK-ju z zmernostjo uporablja vojaška sredstva, da bi tako pustili odprta vrata za nadaljevanje mirovnega procesa med stranema.

Zaradi dogajanja zadnjih dni znova narašča zaskrbljenost, da bo kurdska manjšina, ki predstavlja okoli 15 odstotkov prebivalcev Turčije, znova porinjena na rob družbe.

ZDA in Turčija so članice Nata seznanile s svojim načrtom, da bi severni del Sirije "očistili" skrajnih pripadnikov IS-ja. S tem bi to območje postalo varno tamponsko območje, na katero bi se lahko vrnili izgnani prebivalci in ki bi zagotovili stabilnost v regiji. Kot je po poročanju Al Džazire dejal tiskovni predstavnik Pentagona, kontraadmiral John Kirby, bi tamponsko območje obsegalo okoli 110 kilometrov vzdolž turške meje.